vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti.

       

---

POEZIJA

SPOMIN ŽIVI V SAMOTI

Iščem

koga

svojo senco ali tebe

nisem še tam

kjer je dlan

ki bi me pobožala po licu

in rekla

Tu si

Čakam te

Nisem še našla tiste poti

po kateri si šla

ostala je senca

in jaz

za oblaki prihajam

mogoče nekoč

se srečava

s ptico

in soncem

NEKOČ SEM SE VRNILA

Pusti

naj odidem

iz tvojega otroštva

zavisti

pusti

naj utrgam cvet

preznojenega smeha

pusti

naj bodo moje sanje to

kar niso

pusti mojim korakom

njihovo senco

brezbrižnosti

pusti

naj bo moj smeh

za zaprtimi vrati

greha

pusti mojo žalost

njim

ki ne poznajo veselja

pusti mojim besedam

naj izbirajo svojo pot

pusti

naj imajo moje misli

česar še nimajo

pusti

naj bom sama

tam

kjer me ni

OBRAZ LUNINE SENCE

Hrastova kri

me je rodila

me na trdno

vejo

posadila

tam sem rasla

se zvezde

dotaknila

noben vihar

prijatelj

moj

ni mimo

mene

šel

ZAPEČATILA SEM PISMO

Blišč in beda

čudna zmeda

skozi noč divja

zlata lisica

je v brlogu

doma

stezice prehojene

so s trnjem

obdane

le ježek se

srečno smehlja

---