vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti.

22.7. 2008 ob 22:21

dare,

enako bi se lahko spraševali ob plazovih, pa ob potresih, pa ob poplavah…In vedno bi se postavil: ČE?

Čeja ni. Je samo narava, ki se je na da ukrotiti.

Tudi mlad človek umre, pa ima vse življenje pred sabo.

Ostati živ ob vsem, kar se dogaja, je v določenih trenutkih najhujša, lahko pa odrešujoča misel.

Če si zdrav, si lahko še pomagaš. Če nisi, adijo zbogom.

Kaj pa če bi tem ljudem “odneslo” ljudi?

Sem prepričana, da bi vsak od teh dal hišo za to, da bi človek ostal.

Jaz bi za svojega brata dala življenje, kar se je skoraj zgodilo, kaj šele hišo ali kakrkoli materialnega že…..

Človek mora biti zadovoljen s tistim, kar ima. Pa čeprav golo življenje.

Kruto, a resnično….

da smo ljudje večno nehvaležni