vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti.

 Ponoči sem imela spet zanimive sanje.

Letela sem nad nekim neznanim mestom, se ustavljala na strehah in med drevesi in opazovala mesto pod seboj. 

Mesto je bilo polno radovednih ljudi, oblečenih v svetla, modra in bela oblačila, pokritih s svetlimi rutami.

Vsi so nekam nervozno hiteli, se prerekali, ko so naenkrat obstali, in se zagledali v človeka, ki je pristal na neki ploščadi.

Bil je Jezus Kristus.

Opozoril jih je, da preveč hitijo, se ne brigajo za druge, se po nepotrebnem prerekajo in tako širijo sovraštvo.

Ljudje so ga nemih ust opazovali.

Pozval jih je, da vsi pokleknejo, se z glavami sklonijo do tal in se pokesajo. Kar so tudi storili.

Jaz sem to opazovala  z neke strehe na drugi strani te ploščadi.

Preden je odšel, je pogledal proti meni in mi rekel, da je del njegovega duha prešel vame, in da lahko jaz nadzorujem te ljudi, da ne bi več grešili.

V sebi sem začutila veliko moč.

Nato je izginil.

P.S.

Prvič sem ga sanjala, preden se je zgodila vojna v Sloveniji.  In sedanje sanje povezujem z današnjo nevihto, ki dela razdejanja po Sloveniji, tako kot jih je takratna vojna.

Sicer pa bo čas pokazal, kaj so sanje pomenile.