vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti.

Se je res morala zgoditi, da so za nas slišali po vsem svetu?

Po obisku Busha, ki je pripomogel k “promociji”  naše male deželice?

Verjetno ja. Usoda pač. Zadnja fizična pot. Zadnje misli na povabilu: “Zadnja pot po reki…” Vizija nekega človeka. Ki je povabil na zadnjo pot tiste, ki jim je bilo to namenjeno.

Po duhovni plati. Ki jo je lahko razumeti, a težko sprejeti. Sploh najbližjim.

Po fizični plati pa skoraj nerazumljivo. Da razumniki tvegajo tako pot.

A se je zgodilo. Kar se je imelo zgoditi. Kar ni nihče predvidel.

Prevelika svoboda v človeku lahko povzroči iti preko okvirjev zmogljivosti. A usoda izbira, ne kliče.  

Zato se dogaja. Se je in se bo. Kljub ostalim trpečim in v žalost ovitim.

Iskreno sožalje vsem. Sočustvujem z vami.