Mejna inteligenca
13.06.2008 ob 23:56, avtor vlatkaSem padla dol, ko sem to prebrala: strokovno mnenje.
Če nekdo nekoga vodi za nos, ima pomanjkljivo osnovo, ker se ni učil, že ni mejno inteligenten,
če je pa po drugi strani nadvpovprečno inteligenten.
Kako gre to skupaj?
Moja kmečka pamet mi veleva, da je to: neka področja te bolj zanimajo kot druga. In si zato na nekih področjih nadpovprečno inteligenten, na drugih pa manj, ali sploh nisi, inteligenten.
A res mora biti vsak na vseh področjih nadpovprečno inteligenten, da je sploh inteligenten?
A vi ne bi padli dol, če bi dobili v roke nekaj takega?
P.S.
Potem naj pri otroku razvijajo nadpovprečno inteligenco in naj drugo inteligenco zanemarijo. Ker je v drugi inteligenci nekdo napovprečno inteligenten.
Povsem jasno in razumljivo kmečki pameti.
Če jaz odlično sadim krompir in mi uspeva, zakaj bi tudi ti sadil krompir, ki te ne uspeva? A ti uspeva koruza, ki pa meni ne uspeva!
Objavljeno v Moje misli |
14.06.2008 ob 00:01
Že ves čas govorim, da je treba v otroku vzpodbujati to, kar ga veseli in ne to, kar drugi pričakujejo od njega!!!!
14.06.2008 ob 00:14
Ne vem sicer s kakšnim testom je bil testiran, vendar večina testov meri različna področja in ne merijo samo formalnega znanja. Torej v končni fazi rezultat ni odvisen od samo enega področja. Da bi lahko kaj več povedala pa bi morala poznati tudi ime inštrumenta. Pri otrocih pa se v zadnjem času tudi v slovenskih šolah skuša vzpodbujati tudi nadarjenost in ustvarjalnost in ne le inteligentnost… Vsaj naj bi se, realizacije pa ne poznam dovolj… In pri nadarjenosti lahko gre za neko specifično nadarjenost (npr. za risanje ali kak šport).
14.06.2008 ob 00:30
Jaz sem zdajle tako zelo mejna, da bolje, da utihnem, da mi ne vzamejo moje službe (gospodinja!) …
14.06.2008 ob 00:34
tisa,
ne vem niti jaz. A to se vleče in vleče, ker morajo pač nekaj napisati, se mi zdi.
Jaz pa vem, da je ta otrok še kako inteligenten, le motivacije nima prave pri vseh predmetih.
In to je to.
14.06.2008 ob 00:35
ana,
a tudi ti s še pokonci?
Ja, tudi sama malo mejim na mejno
14.06.2008 ob 00:37
Ana,
Runa me je začela gristi po nosu, me lizati po obrazu, a je s tačkami prav nežna, odkar sem ji pokazala, da ne sme praskati s kremplji
14.06.2008 ob 00:42
Runa, pridna, ti ti!!!
Vesela sem zanjo, čeprav moji otroci malo načrtujejo ugrabitev!
Nočko!
14.06.2008 ob 00:53
“Če nekdo nekoga vodi za nos, ima pomanjkljivo osnovo, ker se ni učil, že ni mejno inteligenten,
če je pa po drugi strani nadvpovprečno inteligenten”
Naj mi najprej kdo razloži, kaj so s tem hoteli reči, oziroma, kdo je bil tako “inteligenten” , da tega ni znal normalno v eni lepi slovenski povedi zapisati. Av!!
14.06.2008 ob 07:41
vlatka, meji sta dve.Prva je med podpovprečnimi in povprečnimi.Druga pa je med povprečnimi in nadpovprečnimi.Gotovo je bilo govora o tej drugi mejni intiligentnosti
14.06.2008 ob 07:48
Vlatka, pri tej razlagi si se pa menda res zapletla. Glej komentar št. 8.
14.06.2008 ob 08:54
Jaz imam pa občutek, da hočejo reči, da mu tako slabo že ne gre, če je pa na nekaterih področjih nadpovprečno inteligenten.
Ampak stavek je pa za v okvir!!!
14.06.2008 ob 08:55
Vlatka, zakaj se moram samo pri tebi vedno znova prijaviti?
14.06.2008 ob 09:16
Dobesedno pozelenim, ko slišim za takšno ali drugačno predalčkanje teh mladih navdihujočih dušic
In ti “testi” so tak relativni saj dobro vemo, da se osebnost spreminja in zori po čisto svojem ritmu in vrstnem redu in s tem, ko nekoga etiketiramo z nečim “manj vrednim” lahko naredimo več škode, kot koristi, se strinjaš?
14.06.2008 ob 09:18
TEMU SE REČE ČLOVEŠKA NEUMNOST!
14.06.2008 ob 09:39
Ja, Vlatka, pri vseh testih se nekako pričakuje povprečen rezultat, po vseh področjih. Ampak to je statistika, ne ženi si k srcu, vsi smo taki, da smo za nekaj bolj in za nakaj manj od povprečja nadarjeni. Hm, mejna inetligenca se ne ugotavlja na osnovi prdobljenih znanj, torej učenje najbrž ni pokazatelj. Kaže na zaostajanje na nekaterih področjih. A je tako, kot je rekla čivka, mlad človek se še razvija, vse ineligence se razvijajo tekom življenja. Kakšno se lahko tudi zatre, kakšno vzpodbudi in razvije. Test nekaj že pokaže, ni pa absolutno merilo. Morda samo smernica kje otrok morebiti potrebuje nekaj pomoči, jaz to nebi gledala kot označbo in neko zapečateno oceno. Človek mora biti konstruktiven in iz vsega, tudi česa neprijetnega, potegniti to, kar je za človeka najbolje. Ko bi ti vedela, kaj vse so psihologi rekli moji mami, ko so me testirali, preden sem šla v prvi razred, da sem totalno nezrela za šolo in so me spustili vanjo šele, ko sem bila stara sedem let in pol. Bučmani. Edino kar je bilo res, je bilo, da sem bila zelo majhna in drobčkana in sem komaj neslo šolsko torbico. Od začetka do konca izobraževanja sem dosegala nadpovprečne rezultate.
Ampak predstavljaj si nekoga, ki je odličen slikar, sicer pa navaden bizgec, npr. brez vsake čustvene inteligence. Težko življenje bi imel on in vsi v kontaktu z njim. zato se je treba truditi za vsa področja. Človek je kompleksno bitje, sploh ne gre za to, da bi moral biti genijalen na raznih področjih, samo življenju je treba biti kos.
14.06.2008 ob 16:51
ana,
haha. Ugrabitev? Kako pa?
14.06.2008 ob 16:52
1danica,
nekje je zapisano, da je mejno inteligenten, drugje nadpovprečno inteligenten?
A gre to skupaj??
14.06.2008 ob 16:54
ditka,
ne vem o kateri meji je bilo pisano. Verjetno med nadpovprečno in podprečno inteligeno: kar bi za mojo kmečko pamet zneslo: povprečno inteligenco, se ne zdi tudi tebi tako?
Če daš zelo zrelo hruško in nekoli manj zrelo hruško v mikser, dobiš povprečno zrelo hruško ven
14.06.2008 ob 16:57
rado,
je treba brati vejice.
Če otrok vodi za nos ljudi, ker se mu enih stvari ne da učiti, ker ga ne zanimajo, ne pomeni, da je podprečno inteligenten.
HKrati pa je pri drugih predmetin nadpovprečno inteligenten, ker se tega rad uči…
Logika. Ja, ne pa mejno inteligenten. Ali si ali nisi. Ne moreš biti hrati butelj pa genij.
14.06.2008 ob 16:58
danica,
stavek sem napisala jaz. Ker je zapisano tako, kot sem zgoraj pri radotu razložila
14.06.2008 ob 17:00
čivka,
meni se tudi zdi, da sem ratala zelena, glede na prebrano in glede na to, da stanje poznam najboljše, pravzaprav.
Ja, etiketiranje je totalna bedarija.
Pa še to: komunikacije nima ta prave, še piše, po drugi strani pa spet, da je zelo komunikativen
Res padeš dol!!!
14.06.2008 ob 17:01
čivka,
se mi zdi, da bi morali te strokovne delavce poslati na testiranje
14.06.2008 ob 17:02
david,
ja, prav res.
14.06.2008 ob 17:16
nevenka,
lepo si napisala. Mene so tudi zatrli že pri prvem razredu osnovne šole. Takrat (stara šest let in pol) sem jaz hotela iti in ne kasneje. (S sedmimi in pol, kot sem potem zaradi njih šla.)
Kar sem šla kasneje, se mi je fučkalo, ker sem nekaj znala (znanje sem pridobivala pri mojem starejšem bratu)in me ni zanimalo več in sem klepetala sto na uro.
Zanimalo pa me ni zato, ker so se ponavljale stvari, ki sem jih znala. Zato se tudi nikoli nisem učila, bila sem pa vseskozi dobra. Tudi po krivici, da se ve, ker sem bila pač klepetava. Marsikdaj sem si zaslužila višje ocene. Ker jih pa nisem dobila, se mi je še bolj fučkalo.
Lahko rečem, da so mi storili krivico. A meni je bilo vseeno dobro.
Kaneje sem pa vedno na testiranjih dobivala nadpovprečne ocene. In so mi rekli, da sem nadpovprečno inteligentna.
Škoda le, da tega nisem znala izkoristiti. In to zaradi vsega tega, ker so me naučili, da se mi lahko tudi fučka.
Seveda pa sedaj delam le stvari, ki me veselijo in ki jih čutim. Z inteligenco ali brez
Brava, Nevenka, sem takoj vedela, da si prva liga.
14.06.2008 ob 18:23
Vlatka, pojme si malo pomešala, vse skupaj pa zapisala tako, da bogpomagaj
.
S testi je pa tako, da človek lahko reče, da je nekaj na tem, vseeno jih mora pa jemati z rezervo. Glede na nasprotujoče si trditve po testiranju je najbrž dane rezultate treba jemati bolj z rezervo kot ponavadi. Se zgodi. Meni se je na testiranju v OŠ zgodilo, da nisem znala neke zelo enostavne matematične naloge, ki bi jo sicer lahko rešila opolnoči. Hči kolegice je kazala precej podpovprečne sposobnosti za matematiko. Imela je tak dan - punca je na tekmovanjih pobrala ničkoliko priznanj.
Glede vstopa v šolo eno leto prej je pa tako, da ni samo pamet tista, ki odloča: otrok je lahko zrel ali pa ne - kaj pa pri otrokovih šestih letih veš, če bo v svojem zorenju dovolj pohitel, da bo čez šest let in še malo lahko normalno sledil snovi pri kemiji, fiziki in matematiki? Previdnost ni odveč, napake so seveda možne. Klepetala si pa tudi zato, ker se nisi naučila biti tiho.
Bodi fajn in ne obremenjuj se preveč s stvarmi, ki tega niso vredne. Po testih otrok ne razvrščajo avtomatično v šole, programe in poklice. Zadnja odločitev je vaša, v največji meri najbrž otrokova.
Ja, in še vedno me jezi, da se moram vsakič sproti prijaviti… Vlatka me vsakič sproti pozabi (vse ostale najbrž tudi)
14.06.2008 ob 21:31
Groza pa slovensko šolstvo!
14.06.2008 ob 21:59
Stopnja inteligence je pogojena z dimenzijo,nadpovprečno inteligenten beli Evropejec bi nekje v džungli neinteligentno krepal od lakote,če ga ne bi prej pobrala diareja,medtem ,ko bi za naše pojme neinteligenten domorodec zelo inteligentno žvečil gosenice in se brez skrbi gugal v viseči mreži
14.06.2008 ob 22:06
dajana,
ja, res groza, kaj se dogaja.
14.06.2008 ob 22:06
kamper,
govoriš o dveh ljudeh
, jaz pa o enem človeku 
14.06.2008 ob 22:11
1danica,
kako to, da se moraš prijaviti? Saj si ja na mojem spisku? To me malo čudi….
V šoli sem bila klepetava, ker sem toliko znala. In predajala znanje naprej.
Si misliš, sama sem pomagala drugim, da so pisali za boljšo oceno, sama pa sem dobila ponavadi manjšo.
Ampak takrat se ni točkovalo in dobro vem, da so mi kakšno točko odškrtnili prav zaradi tega. Lumpi.
14.06.2008 ob 22:12
1danica,
saj se ne, le mnenja drugih - vas, me zanimajo
Tudi ti bodi lepo.
Pa več piši na svojem blogu. Vsakokrat, ko se pojavim tam, imaš še vedno staro “temo”
14.06.2008 ob 22:14
Ampak priznaj, da je o tem laže debatirati z mano kot z njimi. Hočem reči, da tukaj tako ali tako izvemo samo tvojo stran.
Imam pa tudi jaz učence, ki mislijo, da jih imam na piki… sori, naučiti se bo treba, pa malo objektivne samokritike, pa dobro bibilo preštudirati kriterije ocenjevanja…
Ta debata lahko v šoli kar traja in traja in ne bo nikoli končana.
14.06.2008 ob 22:26
1danica,
z njimi se mi sploh ne da debatirati, ker že osem let pišejo eno in isto.
So pa vmes “tovarišice”, gospe učiteljice, ki dobro vedo, da ni to tako.
A one niso zato, da dajo strokovna mnenja.
Hehe, vsak vidi iz svojega zornega kota.
A ti dam primer: moja učiteljica v srednji šoli mi je vedno dajala šuse za klepetanje.
Je rekla: “Kozlovič, klepetate, enka.”
In mi jo je zapisala. Pa ne samo ene, več.
No, saj na koncu je pa le upoštevala tudi nekaj mojega znanja, da sem imela zaključeno trojko, haha….
Druga pa me je vprašala prvo uro, ker sem prejšnjo dan “špricala”. Vse sem znala. Res sem znala, to ti lahko potrdi ves moj razred takratni. In sem dobila dvojko. Samo zato, ker me ni bilo prejšnji dan pri njeni uri pri pouku.
Pa še je takih “cvetk”.
No, sem pa pri kakšnem drugem predmetu dobila včasih boljšo oceno kot sem si zaslužila. Tudi to je res.
V mojih časih ni bilo točkovanja in so lahko počeli kar so želeli. V glavnem dostikrat na lepe oči.
15.06.2008 ob 07:16
vlatka:
tudi jaz z govorim o posamezniku,toda IQ ne moreš zmeriti enostavno kot z metrom,ker je seštevek različnih dejstev,zato bodi kar brez skrbi
si že slišala o profesorju,ki si ni znal zavezati čevljev 
15.06.2008 ob 10:32
kamper:
15.06.2008 ob 12:12
na žalost nam ,staršem,kdaj prekipi.Je pa res to samo naše videnje dogodkov. Jaz sem hodila na govorilne ure minimalno,sem pa obiskala skoraj vse roditeljske sestanke.Zakaj? V petem razredu je naš fasal prvo trojko,pa ni vedel zakaj.Ni bil vprašan,niso pisali,v zvezku nič,v delovnem nič.Po nasvetu razredničarke sem šla k predmetni učiteljici vprašat,od kje ta ocena.Mi je pojasnila ,da je bila to ocena za sodelovanje.Ok ,vredu sem si mislila,čeprav vem,da se sodelovanja ne ocenjuje.Kakšne so bile posledice tega,ker sem šla vprašat?Hude,sem mislila,da bo treba fanta prepisat na drugo šolo. Drugi primer ,letos: šla sem zadnjič na govorilne ure,v začetku aprila.Razredničarka ga pohvali,da je dober in resen fant.Šok je sledil drugi dan.Ko je prišel iz šole,je rekel,da bo moral k ravnatelju,ker naj bi vlamljal v omarice.Tako mu je rekla razredničarka.Zatrdil mi je,da tega ni počel.Prvič v življenju napišem razredničarki MMS,naj stvar preveri.Pokliče me nazaj in pravi ,da fant ni zanikal dejanja in da je tudi grozil mlajšim učencem,če ga bodo zatožili.Bila sem zelo šokirana.Fant mi je zatrdil,da tega ni počel.Potem sem pa čakala dva tedna,ker ni bilo nobenega pojasnila.Ni mi dalo miru in sem še enkrat poklicala razredničarko.Njen odgovor je bil,da stvari niso raziskovali,ker je šlo za obsodbe “rekla,kazala”.To pomeni,da si je nekdo to izmislil,jaz pa sem imela zaradi tega dva uničena tedna. Kako boš po takih dogodkih še komu zaupal in verjel? Se mi zdi prav,da se tudi o tem govori in piše.
15.06.2008 ob 12:59
Ne takrat, ko sem jaz hodil v šolo, ne pozneje pri mojih otrocih, nisem naletel na takšne ocene.
Jaz bi v tvojem primeru šel v šolo, da mi pojasnijo, kaj to pomeni.
Kar se pa tiče tega, ali vedno verjeti otroku, da nekaj ni kriv, je lahkoverno. Tudi, če se ti nikoli nisi staršem zlagal, ne smeš dati roke v ogenj, da se tvoj otrok ni.
Če poslušaš samo politike: oni vedno demantirajo, pa če so še tako krivi.
Tudi učitelji so, kot vsi ostali ljudje, dobri in malo manj dobri. Dobri že ne dajejo slabe ocene pri predmetu, ki ga obvladaš, zato, ker si bil nemiren.
Jaz sem nekoč v srednji šoli pri pouku zaspal. Profesor je verjetno samokritično ocenil, da predava nezanimivo, zato mi je obljubil, da me bo naslednjič vprašal za oceno. Dobil sem štirico.
15.06.2008 ob 13:06
mijau: Zaspal si zato, ker nisi razumel besed. To se pogosto dogaja. Otroko filajo že v vrtcu z besedami, ki jih ne razumejo. ditka: To se mi zdi katastrofa. Pri nas bi moral biti ameriški način ocenjevanja: Si naredil. Nisi naredil. Če nisi naredil, moraš delati toliko časa, dokler ne narediš.
Krivic v šoli je veliko. Po nepotrebnem ima potem otrok travme iz tega obdobja, ki bi moralo biti lepo.
15.06.2008 ob 13:13
Mijau, še dobro, da si to ti napisal, da nisem bila spet jaz
Krivic je pa ogromno, ja. Ves čas. Same krivice. Bogi bogi otroci….
15.06.2008 ob 13:40
majau V naši družini so otroci navajeni,da odgovarjajo za to,če storijo kaj narobe.Vem,da otroci znajo priredit svojo resnico. Če pa obtožbe obvisijo tako v zraku,pa ne moreš nič.Najbrž bi morala takrat iti razčistit zadevo.
15.06.2008 ob 19:46
Ustvarjalnost vs. inteligentnost-dajem prednost ustvarjalnosti
15.06.2008 ob 21:19
kamper,
ne, tega nisem slišala, vem pa za enega, ki se boji presaditi sadike, haha
15.06.2008 ob 21:21
ditka,
ja, tudi meni se zdi prav, da se o tem govori in piše.
Eni niso niti za ovce past, kaj šele, da bi bili vzorni pedagogi. K
Primer: učitelj matematike ne ve naloge rešiti, če ne pogleda rešitve. Ta je debela, a ne?
In kako naj potem učenci obvladajo matematiko?
15.06.2008 ob 21:30
mijau,
za nikogar ne dam roke v ogenj. Zanj še najmanj, ker ga poznam. A vseeno mi ni napisano jasno.
Enako so meni napisali na Ministrstvo za kulturo, ko sem izdala dve pesniški zbirki hkrati, imaš obe, in so mi napisali, da SO MOJA DELA POMEMBEN PRISPEVEK SLOVENSKI KULTURI.
Ko sem dala prošnjo, da mi plačujejo delovno dobo iz državnega proračuna, ker so sami napisali, da so moja dela pomemben prispevek slovenski kulturi, so pa napisali: DA MOJA DELA NISO POMEBEN PRISPEVEK SLOVENSKI KULTURI.
Še danes mi je žal, da jih nisem tožila za žalitev.
Po enem letu, ko sem jih dala ba “Kje pa vas čevelj žuli”, so mi napisali novo odločbo.
“Da sem še neznana,itd…”Lari fari.
Če so mi dodelili status samostojne ustvarjalke na področju kulture, potem verjetno sem nekaj vredna.
Ali pa nisem, a niso niti oni. Se strinjaš?
15.06.2008 ob 21:32
dajana,
res je. Tako bi moralo biti in učenci bi se naučili delovnih navad. Ne pa lenarjenja, ker ima itak na koncu vsak pozitivno, ker Ministrstvo tako narekuje.
Bemti tako šolstvo!!!!
15.06.2008 ob 21:33
danica,
ne samo bogi, bogi otroci. Tudi učitelji ste bogi.
Pa ne samo po svoji krivdi. Po krivdi Ministrstva za šolstvo.
Jebeš pravice, če ne opraviš dolžnosti.
A učencem dajo vedeti najprej njihove pravice. Dolžnosti so pa na oslovem repu.
Vi sami, učitelji, pedagoški delavci, bi se morali temu opreti!!!
15.06.2008 ob 21:37
ditka,
če obtožbe obvisijo v zraku, potem pomeni, da je tudi “rekla kazala” v zraku.
Gal je razbil šipo v šoli. Rečeno je bilo, da bo plačal Grison. Potem vse tiho je bilo.
Ko sem govorila z njegovo razredničarko, je pa rekla, da verjetno ne bo plačal.
In zakaj ne? Ker sem bemtila, da bi morali biti učenci pod kontrolo, in ne razpuščeni po svoje. In Bog me je uslišal.
Dokler so v šoli, so pod kontrolo. In ker se je to zgodilo v času pouka, naj si pripišejo sami škodo.
15.06.2008 ob 21:37
santos,
kdor zna biti ustvarjalen, je tudi inteligenten
15.06.2008 ob 21:40
“ne samo bogi, bogi otroci. Tudi učitelji ste bogi. Pa ne samo po svoji krivdi. Po krivdi Ministrstva za šolstvo.”
Vlatka, ne vem, če se prav razumeva… mnogo zobnikov je v tem kolesju. In tako kot lahko odpove ravnatelj ali učitelj, lahko tudi starši uveljavljajo svoje frustracije skozi otroka. Ali pa enostavno vedo vse bolje kot kdor koli drug. Ali je pa njihov ljubček vedno po naključju zraven, čeprav nikoli ni nič kriv (Ditka, mogoče tvoj res ni bil, situacija je pogosto drugačna), ali pa vsi lažejo, njihov pa govori resnico.
Težko je vedno vedeti, kaj je prav. Zato me najbolj boli situacija, KO NEKOGA TO SPLOH NE BRIGA.
To je pa lahko kdor koli od sodelujočih… zaposleni v šoli, otrok (to je ponavadi odgovornost še koga) , starši…
Vse variante sem že doživela.
15.06.2008 ob 21:46
danica,
sigurno ti ni lahko. Verjamem. Si med štirimi ognji: med otroci, starši otrok, ravnatelejm in MZŠ. In še sama kot starš.
Ne rečem, da je naš otrok idealen, daleč od tega. A nekateri učitelji so tudi daleč od tega kar bi morali biti.
O tem govorim.
15.06.2008 ob 23:17
Vlatka, ker si me direktno vprašala, se ne maram izogniti odgovoru, posebno, ker sem o tem že pisal.
Lepo, da pišeš pesmi, zato je prav, da te iz ministrstva za kulturo pohvalijo. Drugo pa je, če bi naj za to prejemala državno pokojnino. Če smo bili nekje zaposleni, so za nas od plače odtegovali in vplačevali v pokojninski sklad. Nekateri pa so se šli svobodne umetnike in so tržili svoje izdelke, oziroma znanje, ter so od tega prav tako trebali nekaj odvajati v sklad za pokojnino.
Ali se spomniš basni o čričku in mravlji?
15.06.2008 ob 23:49
Mijau, mi je rekla prijateljica, ki veliko prevaja, da so se prevalajke čudile izboru teh, ki po novem zakonu so kulturne umetnice in katere ne … In potem je od tega odvisno, ali si moraš plačevati prispevke ali ne … Ne bom poimensko, toda ena je prevajala neko otroško risanko (za moje pojme kič in skoraj brez besedila), pa je dobila status … Ena druga je imela veliko naslovov pa ni dobila statusa. Moja znanka tudi ni dobila, prevaja veliko, toda z verskega področja …
Paš stalno smo razpeti med različnostjo, kajne …
Razumem tvojo pripombo.
16.06.2008 ob 00:00
mijau,
meni so tudi odtegovali za pokojnino. Delala sem pa tudi po 14 ur na dan. Celih sedem let. (In naredila za 21 let delovne dobe…)
Jaz dajam svoje znanje, zato naj me plačajo!!
Drugo je, če delaš po nekem ustaljenem kopitu, se ti ne zdi?
Ne se ne spomnim. Zakaj se je pa šlo? Morda se potem spomnim?
Mimogrede, če “sem bila tako POMEMBNA”, naj mi to POMEMBNOST tudi priznajo. Saj je sklad za to.
V nasprotnem primeru, bi pa lehko rekli, prosto po Prešernu: odjebi.
In ne bi želela “državne podpore”.
A štekaš? Če so mi dali krožnik in žlico, potem naj me pustijo v miru jesti.
16.06.2008 ob 00:01
Ana,
gre se zato, da bi država, kjerkoli že, na katerem področju že, pobirala denar. Od revežev.
Od tistih, ki pa kradejo, dobesedno, pa si zatiska oči.
16.06.2008 ob 00:09
Drži, Vlatka! In pravice enostavni ni … ni možna sploh … to je kot ko sem jaz punčki odrezala oblekco, ki je bila predolga … vedno je bila spet nekje predolga … in sem jo skrajšala do pasu … ker nisem znala naravnost striči!
Pravica sploh ni možna! Vedno je potem nekdo primerjalno prikrajšan …
Žal mi je, da bogataši ne delijo!!! To je pa njihova pravica!!!
16.06.2008 ob 00:09
Ana,
bogati smo tisti, ki imamo v srcu ljubezen. Ne glede na dolžino platna
16.06.2008 ob 00:20
16.06.2008 ob 00:26
ana,
16.06.2008 ob 07:45
Zame noben prevajalec ne bi smel samo zato, ker je prevajalec, dobiti statusa umetnika in s tem v zvezi državne podpore.
Prvič, ker je to intelektualno manj zahtevno delo, kot napisati izvirnik, drugič pa zato, ker to delo mora nekdo plačati, se pravi, naročnik prevoda. Ta naročnik (založnik ali kdo drug), naj plača še prispevke za pokojninski sklad.
Če jaz naslikam sliko, pa je ne morem prodati, sem si sam kriv - najbrž je slabo narisana, pa ni zanimiva. Naslikal sem jo v prostem času zaradi sebe in za razstavo naše likovne sekcije. Potem jo bom pač nekomu poklonil ob rojstnem dnevu, ne bom pa zahteval od države nič.
Saj poznaš tisto Kennedyjevo: “Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas, ampak, kaj lahko vi storite za državo!”
Basen o čričku in mravlji pa je najbrž Ezopova: mravlja si je celo poletje vlačila domov hrano za zimo, čriček pa je samo prepeval. Ko je prišla zima in lakota, pa je šel k mravlji prosit.
16.06.2008 ob 12:23
to je možno amo v sloveniji, iščejo samo najboljše samo najbolj inteligentne in nadpovprečno inteligentne … pa jade …
16.06.2008 ob 13:49
Mijau!
Malo za šalo pa tudi zares (vendar to ne pomeni, da se ne strinjam s tem, kar pišeš ti … ja, tudi meni bi smeli pisanje na blog plačati, morda več vložimvanj kot kateri prevajalec,
:
Nekoč sta živela mravljica in čriček. Bila sta bila velika prijatelja.
Celo jesen je mravljica brez prestanka pridno delala in pripravljala zaloge ozimnice. Izkoristila ni niti enega sončnega dne, niti pomislila ni na posedanje na terasi v lahnem večernem vetrcu niti si ni vzela časa za hladno pivo in klepet s prijatelji ob koncu napornega delovnega dne. Medtem se je čriček brez prestanka zabaval s prijatelji: bil je reden gost vseh mestnih lokalov, zapravil ni niti minute svojega časa, celo jesen je veselo prepeval, plesal, užival v sončnih žarkih in se ni niti za trenutek obremenjeval z negostoljubnim letnim časom, ki bo prej ali slej moral priti …
Ko je na deželo pritisnil mraz, se je mravljica, izmučena od nenehnega dela, zatekla v svojo skromno bivališče, ki ga je do stropa napolnila s hrano.
Komaj je za seboj zaprla vrata, že je slišala, da jo zunaj nekdo kliče. Ko je odprla vrata, je bila zaprepadena: zunaj je v mehkem Armanijevem plašču za volanom Ferrarija sedel prijatelj čriček!
Čriček je dejal :
Mravljica je odgovorila:
Seveda, se razume. Vendar mi povej, kaj se ti je zgodilo. Kje si dobil denar za pot do Pariza, pa za Ferrarija in ta čudovit plašč? In spet čriček:
Pomisli, kakšna sreča: ko sem prejšnji teden pel v nekem lokalu, me je slišal neki producent, ki se je naravnost zaljubil v moj glas. Podpisal sem pogodbo za pevske predstave v Parizu. Mimogrede, potrebuješ kaj iz Pariza, ko bom že tam?
Bi te pa res za nekaj prosila, je odgovorila mravljica, če srečaš La Fontaina, ga v mojem imenu pošlji nekam!
Morala Izkoristite življenje in najdite pravo ravnovesje med delom in prostim časom: za preveč dela lahko namreč pričakujete nagrado samo v La Fontainovih basnih.
Delajte in uživajte v življenju, ker je edinstveno. Če vam ne uspe najti svoje polovice pomaranče, se ne obremenjujte s tem: raje poiščite limono, jo skupaj z malo sladkorja in nekaj kockami ledu zmešajte v kozarčku žganega … in se prepustite življenju!
In pomnite: to, da živite za delo, koristi izključno … vašemu šefu!
Če bi imela tvoj naslov, ti pa lahko pošljem tako lepo pisano reč, sem dobila pač po mailu! (Lahko tudi pošljem Vlatki, pa dobiš posredno.)
Vse dobro!
16.06.2008 ob 15:12
joj ana, To je pa dobra priredba
Se tudi meni zdi,da so nas narobe učili.
16.06.2008 ob 15:42
Vlatka,
ne sekirej se! Nekateri so tako strašno inteligentini, da jim že itak škodi
16.06.2008 ob 17:58
Ana, tudi jaz sem že bral tole obrnjeno basen, vendar pa ne potrjuje tistega, kar sem hotel poudariti.
Ali pa tudi, če vzamemo, da je šel čriček med svobodne umetnike in znal svojo umetnost tržiti. V tem primeru čriček ne bo zahteval državne pokojnine.
Kar se pa tiče moje identitete, je ne skrivam: mirko.jausovec@siol.net
16.06.2008 ob 18:11
Ana:
16.06.2008 ob 21:10
mijau,
jaz pišem že dobrih 23 let aktivno in ne prevajam. In večina ljudi mi je rekla, da so moja dela dobra, da dajo misliti. Torej?
Prevajalci? Hja, odvisno kaj prevajajo…
Aha, sem se spomnila. In čriček je dobil brez, da bi delal, pameten mož.
16.06.2008 ob 21:12
tadej,
saj to sploh ni res. Iščejo trmaste in vztrajne.
In vsa dela so vredna svojega greha, verjemi. Ker je vsako delo komu sigurno všeč.
16.06.2008 ob 21:14
ana,
prosim, ja, pošlji mi jo. Pa jo bom posredovala mijauu. Res zanimiva ta razmišljanja.
Hvala vnaprej.
16.06.2008 ob 21:22
ditka,
seveda so nas narobe učili.
Če bi mene učili, da je denar sveta vladar, bi bila denarnica
16.06.2008 ob 21:25
zdravje,
saj se ne.
A kdor verjame vase, vseeno uspe.
Sem na dobri poti, zato ne neham
16.06.2008 ob 21:28
mijau,
če tržijo nogometaši, ki bi sicer igrali kjerkoli, tudi okoli blokov, ne vem zakaj je ne bi umetniki, saj je ja kultura na prvem mestu?
Če Trubarja ne bi bilo, bi bili vsi nogometaši
16.06.2008 ob 21:31
mijau,
ti povem, tako na uho…., če bo hotel siol, da sem tu še kakšno leto ali dve, me bo mastno plačal…, sicer bo šel v ramengo
P.S. Iz vsake firme, ki sem odšla, je imela za mano probleme. (Tako nekako kot tvoje bivše firme
;) )
16.06.2008 ob 22:11
Seveda nogometaši tržijo, a ne od ministrstva za šolstvo in šport.
Ljudje si želijo kruha in iger, in za to so pripravljeni več plačati, kot za kulturo.
16.06.2008 ob 22:30
mijau,
spet si me zabil. Nimam besed.
Okej, bova pa sama plačevala za penzijo.Najino poezijo pa bodo brali samo izbranci
17.06.2008 ob 07:51
Oprosti, Vlatka! Simpatije nimajo tu nič opraviti z mojim prepričanjem.
Saj ravno nad tem se huduješ, ker si prepričana, da nekdo dobi državno pokojnino zaradi vez in poznanstva. Če bi jaz odločal, te ne bi dobil nihče, ali pa tudi vsi klošarji, da ne bi umrli od lakote.
17.06.2008 ob 18:55
mijau,
saj vem, saj vem.
Samo nisem vedela, kako bi to razložila. a veš?
Sigurno je pa v našem sistemu nekaj narobe, da se ne podpira kulture. To mi pa moraš priznati
17.06.2008 ob 19:40
Prav gotovo. Eden od razlogov za nizke dobičke v kulturi je naša nizka številčnost. Knjige v slovenščini se izdajajo v neprimerno nižjih nakladah, kot v angleščini. Tudi kupna moč je nizka, zato sam, na primer, redko kupujem knjige. Raje obiskujem knjižnico in si knjige izposojam.
Šele v zadnjem času se dela na tem, da bodo avtorji, čigar knjige imajo v knjižnici, prejeli neke tantieme, odvisno od tega, koliko izposoj je bilo. Od tega ne bo noben avtor obogatel.
17.06.2008 ob 19:53
mijau,
lahko bi dobivali “dobiček” kot glasbeniki, haha
Jaz kupujem le tu in tam, a to so bolj tiste, ki vanje lahko podćrtujem in so mi na voljo, ko “zaidem v težave”
17.06.2008 ob 20:01
Ko si tisti pri SAZAS-u napolnijo svoje žepe, bore malo ostane glasbenikom.
Se pa glasbeniki drugače znajdejo: poznajo takoimenovane “narukvice”, in SAZAS lepo zaobidejo.
17.06.2008 ob 20:30
mijau,
se vidi, da imaš izkušnje, ki jih jaz nimam.
No, morda se meni tudi kaj razjasni ta čas.
Hvala, mijau, da mi poklanjaš svoj čas in me učiš
18.06.2008 ob 06:07
vlatka skoraj vsi umetniki so bili spoštovani šele po svoji smrti.Zaradi tega se pa ne splača umreti
18.06.2008 ob 06:22
Vlatka, saj se podpira kultura tudi v današnjem času, a je režimskost in elitizem določenih krogov težko zaobiti. Če je v našem sistemu možno, da en sam človek zaradi osebne zamere preprečuje uveljavitev nekega ustvarjalca, je s sistemom nekaj narobe. Je tudi res, da vse ustvarjanje ni na visokem nivoju, a doprinaša k kulturi v neki deželi, kar ni brez pomena. Za razvoj kulture je treba kulturo podpirati. Vsaj malo. Po bolj poštenih merilih. Človek bi rekel, da ima na tem področju naša država mejno inteligenco.
18.06.2008 ob 06:23
Popravljam: h kulturi. Ti škratek, ti.
18.06.2008 ob 06:29
No, v svetu je drugače, umetniki so cenjeni že za časa življenja. A ker je svet tržno usmerjen, mora biti tak tudi umetnik, znati mora prodreti, angažirati se mora. Umetnikov danes nihče več ne “odkriva”. Picaso je znal, Dali je znal… Pri nas je velika težava, tako kot pravi Mijau, majhna dežela smo. Slike ni treba prevajati, pesem pa, roman pa…takoj je pot še težja. Zato je žalostno, da veliko naših umetnikov odroma v tujino, se tam uveljavi, in potem šele ima možnost doma, če se sploh vrne…Naša domovina pa je zato siromašnejša.
18.06.2008 ob 21:23
ditka,
skoraj vedno je tako, a jaz bi rada to miselnost razdrla in živela za časa svojega življenja cenjena
18.06.2008 ob 21:24
nevenka,
ti najdeš vedno prave besede. Ja, mejna inteligenca
Pa še res je.
18.06.2008 ob 21:28
nevenka,
prav imaš.
A nekega dne se mi nasmehne sreča in bo moje ime napisano z veliki začetnicami
,
potem se bom smehljala in si rekla: “Vi’š, uspelo ti je.”
18.06.2008 ob 21:50
Vlatka, a ni najvažnejše tisto, kar si zapisala kot moto svojega bloga?
18.06.2008 ob 22:24
mijau,
mislim, da je. Hvala.
19.06.2008 ob 12:05
in kaj so “narukvice”?
19.06.2008 ob 12:59
“Narukvice” so zapestnice, ampak v slovenščini se besedna igra ne izide. Pomeni pa, da izvajalec dobi gažo na roke v gotovini in ne preko žiro računa. Tako se izognejo obdavčitvam.
19.06.2008 ob 13:05
in te zapestnice so od, izvajalca ?
19.06.2008 ob 23:38
mijau,
garžo?
20.06.2008 ob 07:07
Vlatka, sem šel gledat nazaj, če sem narobe napisal “gažo”. Med estradnimi umetniki je ta izraz poznan in pomeni honorar za nastop.
To bo pojasnilo tudi Tadeju.
20.06.2008 ob 22:40
mijau,
mi smo na Primorskem in pri nas rečejo: garža
vem pa sedaj eno več
21.06.2008 ob 15:32
Ah, to predalčkanje…važno se je znajti v življenju, in to se zagotovo bo, če se ima rad… Tudi moji prijateljici so rekli, da bi bila gimnazija pretežka, pa jo naredila in lepo fax dokončala
ma ti testi so malo čudni…niso glih realni…
21.06.2008 ob 16:26
Ja … to je res dosti greš le na srečo pomoje.
21.06.2008 ob 21:33
kitti,
sploh niso realni.
21.06.2008 ob 21:34
Luka,
iznajdljivost šteje in sprotno odraščanje
21.06.2008 ob 21:35
Luka,
sprotna “rast”
21.06.2008 ob 22:36
Ravno berem knjigo Iz ljubezni do Ane … Avtorja se ne spomnim, pa ne grem zdajle gledat …
To je resnična zgodba izpred pol stoletja, gre za avtistično deklico, ki nori in vpije, nihče pa ne ve, za kaj gre … in za zdravnike je brezupen primer. Dali bi jo v zavod.
A starša se odločita narediti VSE … in živita za svoje tri otroke … In potem PNADVA NAJDETA REŠITEV - ki je temelje zdravljenja oz. vzgoje avtističnega otroka danes!!
Kakšen pogum, kakšna ljubezen …
Priporočam v branje.
In mi tukaj smo starši nepopolnih otrok, nepopolni starši …
In iščemo in upamo, da se bo naše ravnanje izkazalo za dobro … nekoč …
Objem, Vlatka!
21.06.2008 ob 23:28
ana,
ja, v resnici znamo biti zelo nevedni ali pa zelo intuitivni, da zaznamo zakaj se gre.
Mislim, da starši veliko bolje vedo, kakšen je njihov otrok, kot vsi ostali.
Se strinjaš?
Tudi tebo objem.
22.06.2008 ob 23:49
Vlatka! 1000000000000000x se vprašam vse mogoče …
Glej, gluhe hčere nisva hotela dati v rejo pri treh letih, temveč sva se sama raje z družino vred selila v Lj., pa vseeno ob vsaki čudni reči pomislim - kaj pa ČE … In potem ko je ostala v zavodski šoli in ni šla v navadno - stalno - kaj pa ČE …
Moji občutkli niso tako prepričani, tako gotovi kot tvoji … se mi zdi …
A ko je bila novorojenček 6 tednov na aparatih, je bilo močno čustvo, da jo strgam z vseh tistih aparatov in zbežeim z njo … in kolikokrat pomislim, če bi to naredila, ali bi bila gluha …. Imela bi LJUBEZEN, tako je bilo to le po kapljicah, že sama moja prisotnost, vsak dan pol ure v intenzivki …
Nikoli ne vemo, kako bi bilo, če bi naredili kaj drugače kot tako, kot smo …
Objem!
23.06.2008 ob 00:18
ana,
pa saj to ti govorim. Starš ve. In poslušati bi moral sebe. Res.
Preberi si knjigo: “Ljubezen brez strahu” - Gerald.G. Jampolsky.
Tisti glasek notri. Ta je važen.
Objemček nazaj
23.06.2008 ob 01:17
23.06.2008 ob 01:29
ana,
otrok je tvoj, čeprav na svojo željo, ki ga potem življenje nosi…kot vsakega od nas.
In tisti MRZLO STROKOVNI imajo včasih dosti manj posluha, kot lastna mati.
23.06.2008 ob 01:36
Ko so razvrščali mojo K. v zavodu za gluhe, smo se srečali s krasno pedagoginjo, ki jo bo individualno učila, razumno socialno delavko in psihologinjo, ob kateri me še zdaj stisne, ko se spomnim nanjo … po 20 letih … Najprej smo dolgo čakali, da nas pokliče noter … ko smo bili na vrsti, je NAJPREJ pogledala na uro in imela še nekaj telefonov - in nam NI ZASTAVILA NITI ENEGA VPRAŠANJA, KI BI IMELO ZVEZO S PSIHOLOGIJO IN MOJIM OTROKOM!!!
Uf.
23.06.2008 ob 01:41
ana,
kaj si čakala? Šla bi stran in poiskala boljšo rešitev.
A zdaj je, kar je. Nič obtoževanj. Je bilo že tako namenjeno.
Nočko, postelja kliče
23.06.2008 ob 07:17
Ana od srca, nikar se ne obremenjuj s tem, kaj bi bilo, če bi storila drugače. Škoda energije in živcev. Je pa to razumljivo, da se sprašujemo, posebno takrat, ko se izkaže, da se na nekem razpotju nismo dobro odločili. Toda nikoli ne bomo vedeli, ali ne bi bila druga pot še slabša.
V takih primerih, kot je tvoj, je vseeno bolje poslušati hladno strokovno mnenje. Prvič zato, ker so se ti ljudje za to šolali, ker izmenjujejo mnenja z drugimi strokovnjaki, ker spremljajo usode tistih, ki so jih prevzeli v neko usposabljanje ali ustanovo. Tudi oni se bodo morda kdaj zmotili, vendar bodo njihove napake merjene v nekaj odstotkih, ti se boš pa v svojem primeru lahko zmotila stoodstotno.
Pomisli, če jih ne bi konsultirala, ali pa bi napravila nasprotno od njihovega nasveta, pa bi se kasneje izkazalo, da si pogrešila, kako bi se šele takrat tolkla po glavi in se spraševala, zakaj jih nisi ubogala.
Ljubezen do otroka se najbolj izkaže takrat, ko napraviš tisto, kar je dobro zanj dolgoročno, to se pravi, da jo pripraviš za samostojno življenje, pa čeprav žrtvuješ svoja materinska čustva, ko bi jo najraje imela ob sebi, zavito v vato.
23.06.2008 ob 07:31
Tudi jaz dam na stroko zelo veliko, saj so v njej zbrane izkušnje veliko ljudi, ki so imeli enako ali podobno težavo. Nikoli nimam vzvišanega mnenja. Poiščem pa vedno ljudi, ki se v resnici zavzemajo za reševanje. Ni mi vsak dober. Iščem najboljše.
23.06.2008 ob 09:37
Prav imata, mijau in Neveka, strokovno mnenje je najbolj blizu pravilnega. V povprečju!
V strokovnosti, težnji po “univerzalni rešitvi individualnih težav”, pa se skriva tudi nevarnost. Strokovnjak si ne sme privoščiti “izletov”! Težavo je treba uvrstiti v razpredelnico (opredeliti) in v skladu z uvrstitvijo iskati rešitve.
“Objekt” težave, v tem primeru otrok, pa ni enostavno določljiv, zato je pogosto storjena napaka že na osnovni stopnji odločanja, uvrščanja. Kateremu specialistu naj ga damo v “obdelavo”? Kajti specialisti bodo na svojem področju ukrenili vse, kar je možno in potrebno, le redko pa so pripravljeni in sposobni ugotoviti sinergijo z drugimi, od njihove stroke oddaljenimi težavami.
Zato imamo starši pravico, da o ukrepih ali “neukrepih” strokovnjakov kritično razmišljamo. Nam je dostopen najširši pogled na otroka kot celoto!
23.06.2008 ob 13:07
Mijau in vsi, ki vas to zanima!
Bili smo v KREMPLJIH - kot še tolikokrat!
Danes sem šla z otrokom v šolo, ker je zadnje čase toliko mankla, da nisem bila gotova, če ima sploh vse zaključeno.
Učiteljici ni prav zaradi neosvojene bralne značke! Pa sem rekla, da pač naša se ne zna s komolci prebiti, da bo na vrsti, da pove bralno značko, ki jo skrbi (če bio lepo povedala) in da pravzaprav zaradi osvojene bralne značke ne bo nič bolj rada brala - in da itak verjetno prebere več kot kdorkoli drug v razredu …
Ja, pa bi morala osvojiti bralno značko!!! Samo 3 niso! Dobro, in eden od teh otrok je moj.
Rekla sem učiteljici, da se je v moji družini letos zgodilo veliko hujšega kot to, da hči ni osvojila bralne značke.
(Meni se zdi to preživel način spodbujanja k branju!)
In sem ji del povedala … In ugotovila, da neosvojena bralna značka ni nič takega, pa trojka v spričevalu tudi ne.
Devetošolka ima vse točke … nima pa zdravja … ali pa ga ima????????
Vsem hvala!!
23.06.2008 ob 13:37
Bin, poskusi se vživeti v anino vlogo. Kaj bi ti storil?
Jaz mislim, da je rešitev treba prepustiti strokovnjakom; ni pa treba, da je to prvi, ki ti je pri roki. V primeru, da mu ne zaupaš, poišči še drugo mnenje. Če pa sta ti dve mnenji strokovnjakov enaki, jih ubogaj!
Ana, kar se tiče bralne značke, se mi zdi, da ne bi smela vplivati na oceno. Je samo ena od izvenšolskih dejavnosti, kot zbiranje odpadnega papirja. Morala bi vspodbujati branje, če ti pa predpisuje branje nekih nezanimivih knjig, je lahko kontraproduktivno. Jaz sem že kot četrtošolec hodil v knjižnico in si izposojal knjige, vendar pa bralne značke v šolah takrat še nismo imeli.
Tudi sedaj ima knjižnica bralno značko za odrasle, vendar pa me moti to, da je seznam knjig predpisan. Ne vem, če ni sestavljen tako, da bi ljudje brali tudi tiste knjige, po katerih ne posegajo radi. Najbrž protežirajo domače pisatelje.
23.06.2008 ob 14:14
Mijau, nisem bila jasna: ne, bralna značka ne vpliva na oceno … Zanjo lahko otrok bere, kar hoče … in nekateri goljufajo, povejo kratko vsebino nekega filma, kaj pa učiteljica ve … In za bralno značko imajo lahko neumne knjige, vse velja, izide ogromno knjig in med njimi je dosti takih, ki ne spadajo v kvalitetno literaturo. Moja hči pa rada bere in prebere veliko več, kot ima časa …
Le toliko, pa pa …
23.06.2008 ob 14:23
Še to glede strokovnjakov … dostikrat se tepeta občutek in strokovno mnenje. Od kar se ubadam z resnimi stvarmi, gluhostjo (to je lažje sprejeti kot neozdravljivo bolezen, čeprav je biti gluh zelo težko) …, to videvam …
Sama sem bila nekoč poslušna medicinska sestra, ki je strogo in do pike natančno skušala izpolniti zdravnikova naročila.
Vendar sem že v službi gledala tudi drugače, sprva le na pristop do otrok - sem si dovolila narediti kaj po svoje, da bi bila bolnišnica bolj prijazna do otrok.
V strokovnost pa nisem dvomila. Dokler …
In kasneje enkrat sem pediatrinjo vprašal, če je statistično dokazano, da prav zaradi AD3 kapljic manj rahitisa oz. ga ni, saj v teh časih tudi hrana ni več tako enolična kot je bila za mnoge včasih … in me je zdravnica tedaj nadrla, kaj si dovolim … in da MORAM poslušati zdravniško doktrino, čeprav morda čez tri mesece rečejo, da je res drugače!!!
Po tistem sva se raje izogibali druga druge.
Če me strokovnjak ne prepriča!!!??? In dostikrat nimaškaj izbirati!?
V Bostonu so napisali drugo mnenje za našo 15-letnico - toda TAM ENAKO zdravijo kot pri nas!!!
Drugo mnenje bi po moje moralo biti širše!!!
Po moje bi za 700 € menda lahko dobili mnenje v slovenščini …
Tudi ko si v stiski, te obravnajo mrzlo …
Večina …
23.06.2008 ob 15:26
Nekje sva se skrižala, mijau!
Precej se skušam vživeti v Anino situacijo, vendar kaj to pomaga? Še manj, veliko manj poznam težave in vse ostalo, kar MORA vplivati na odločitve, kot zdravniki, specialisti in ona sama!
Sva pa z ženo šla tudi skozi podobno “šolo”.
Zato moja trditev o pravici do kritičnega razmišljanja. Ne o pravici do doslednega odklanjanja strokovnih mnenj.
23.06.2008 ob 17:31
mijau, bin, ana, nevenka,
vsak ima svoje izkušnje in vsak gleda na stvari po svoje, ki so njemu bližje in bolj lastne. Kar ni nič narobe. Odločitev je vedno v rokah starša. kakšne so posledice,pa ne more nihče vedeti. Ne glede na odločitev. Takratno.
Morda je edino to dobro, da imaš možnost posvetovanja z več različnimi specialisti oz. strokovnjaki.
Ni pa vsak strokovnjak sto procentno uspešen na vseh področjih svojega delovanja.
Če nekdo operira samo slepiče, pa je operater tudi za jetra, ledvice…, sigurno ne more podati dobrega strokovnega mnenja v tej smeri. Štejejo tudi izkušnje in ne samo načitano znanje.
Odločitev pa je vseeno samo v rokah staršev. In vsak starš se odloči po svoji vesti, glede na mnenja, ki jih dobi in ki smatra za najboljše.
Včasih pa bi bilo dobro poseči tudi po alternativni medicini, ko odpove klasična.
Možnosti je sigurno več, izbira pa le ena. Kako priti do nje? Včasih težko, drugič lažje. Najbolje bi to dosegli z meditacijo. Oz. z odmikom od problema, ki bi ga videli z več strani.
A lažje je reči kot narediti.
Zato, verjemite, da je čisto vsaka odločitev pravilna. Tako kot vsak vdih.
23.06.2008 ob 17:45
Verjamem, Vlatka …
a želim reči, da VČASIH absolutno nimaš besede, ker ti je ne dovolijo!
23.06.2008 ob 17:46
ana,
takrat JO PA MORAŠ VZETI, na lastno odgovornost, ki tudi velja, ko je dovolj zaupanja v BOGA.
23.06.2008 ob 19:28
V spominu mi bo vedno ostala ena filmska zgodba (menda po resničnem dogodku), ko mati iz verskih razlogov ni dovolila operirati otroka. Ona je bila prepričana v svoj prav.
23.06.2008 ob 19:45
Ne, prav je, da odločitve niso vedno v rokah staršev. Poznam primere, ki bi svoje otroke čisto uničili, če bi jim bilo dovoljeno razmišljati tako odmaknjeno od realnosti in take, ki jim je to čudovito uspelo, tudi s pomočjo boga.
Zelo pomaga, če se človek sam čim bolj izobražuje, ko naleti na probleme, potem bo morda skupaj s stroko in občutkom znal otroku pomagati. Da se človek sam izobražuje je pomembno, da sploh razume kako stroka pomaga. Sicer mu je vse odveč in je vsaka stroka škodljiva, ki se ne sklada s človekovimi pričakovanji… Nevednež pa zato, ker je starš, tudi nima pravice škodovati svojemu otroku.
23.06.2008 ob 20:11
Tudi jaz se spomnim neke družine, ki je pripadala Jehovovim pričam, ki ni dovolila mislim da transfuzije … in kako je bil potem oče pretresen in obremenjen z lastno vestjo, ker ni dovolil. Vest ga je zvila, ne sodišče.
Poznam tudi drugačne zgodbe … in poznam nekaj staršev, ki se preko otrok soočamo s hudimi rečmi …
Pred nekaj leti si nikoli ne bi mislila, da bo moj otrok imel osteoporozo zaradi zdravil. Pa zastoj rasti. Pa še druge stvari. In da se bodo ob mojem otroku pogovarjali, ali bi dajali samo kortikosteroid kot glavno zdravilo (ki ne ozdravi, le zadržuje vnetje prizadetega organa)- torej hormon nadvedlične žleze ali bi začeli še z rastnim hormonom (več let vsak dan injekcijo), ki pa ga kortikosterid itak uniči, kot uniči tistega, ki normalno nastaja v otrokovem telesu … in ali bi dovolili še hormnone za zaustavitev pubertete, ko v treh letih letih otrok niti cm ne zrase - in naenkrat ugotovijo, da je zdaj čas za pubereteto … in en zdravnik bi dal hormone proti puberteti, drugi pa pove, da je zdaj prepozno ustavljanje …
In otrok sedi v svoji postelji, sliši od zdravnika, da narava poskrbi, da imajo kriplji počasen razvoj, da nimajo otrok …
In sliši v obraz, da bo umrl, če se ne bo zdravil … a če se zdravi, bo ostal majhen … in naj bo vesel, če so ostal živ … ker življenje je dragoceno …
Napisala sem približno tako zmedeno kot je prihajalo do nas …
In ko vidiš, da oni otroka zaenkrat ne znajo ozdraviti …
Vlatka, tvoja tema je sprožala vse mogoče … Saj nisi huda, kajne?
23.06.2008 ob 20:39
ana, to je pa res hudo
Kako zmorete iti čez vse to ?
23.06.2008 ob 20:45
Navsezadnje se je pa treba zavedati, da vse ni ozdravljivo in da bodo vedno ljudje umirali, pa če nam je še tako težko.
23.06.2008 ob 20:46
Ditka, tukaj na blogu se veliko pogovarjam vse mogoče in zmeraj več težkega upam povedati.
Včasih nisem nič povedala iz obzirnosti do drugih …
Zdaj pa živim v upanju od besed z lanskega Kureščka: K., ozdravljena si!!!
Imela je še vse mogoče kasneje, toda letos se je nahala zdraviti, skrivaj, in … živim v strahu in upanju …
MORAJO biti tiste besede za našo K.!!
23.06.2008 ob 20:47
NEHALA se je zdraviti … joj, toliko napak …
oprostite!
23.06.2008 ob 20:53
Mijau, tudi to drži.
Pa vendar!!!
Oja, ko sem v bolnišnici, pa mi 13-letnica našteje svoje diagnoze: avtoimuni hepatitis, sklerozantni holangitis, osteoporozo, varice v požiralniku, ciroza jeter … ostalih se ne spomnim … me je sram, ko jamram … moja ima prve tri in nekaj drugih, cirozo pa???
No, dovolj na to temo … je pa res, da pri sebi tega tako podrobno ne pišem.
Bodite vsi dobro!
23.06.2008 ob 23:06
mijau,
iz nekih prepričanj ni vredno. Vredno je takrat, ko to zaćutiš globoko v sebi. Brez vseh omejitev ali pritiskov
23.06.2008 ob 23:11
nevenka,
seveda se strinjam s tabo. Zato sem tudi rekla, da je treba iskati več načinov in se posvetovati.
Ja, na žalost pa res obstajajo taki, ki mislijo, da so ah in sploh, pa še šteti ne znajo. In na koncu naredijo več škode kot koristi.
A je to njihova odločitev. Pri kateri ne more nihče pomagati.
Eno je, če nekaj znaš in želiš vedeti več. Drugo je pa, da nič ne veš in te nič ne zanima.
23.06.2008 ob 23:16
ana,
v takih primerih se je dobro obrniti k Bogu. Zaupati VASE in ga zdraviti z ljubeznijo. Pa naj naj se zgodi po božji volji.
Ker kar se ima zgoditi, se zgodi. Zaupati je treba tudi vase. In samo vase. In pri tem vztrajati.
Saj razumeš, kaj sem hotela napisati?
Seveda, pa biti ob vsem kar največ poučen o zadevah, kot pravi Nevenka.
23.06.2008 ob 23:18
mijau,
seveda. Prav zato govorim o tem, da se je treba včasih ravnati le po svojem občutku. Intuicija nikoli ne zgreši.
In kar sledi, nima veze z odločitvijo.
23.06.2008 ob 23:18
23.06.2008 ob 23:18
mijau,
z odločitvijo, da bi se potem človek sekiral: je naredil prav, ni naredil prav.
23.06.2008 ob 23:20
ana,
ZAUPAJ!!!! Samo zaupaj. In VERJEMI.
Preteklosti ni. Je samo sedaj. In ona je zdrava.
P.S. Narava sam poskrbi, da se dogaja po njenih načrtih.
23.06.2008 ob 23:24
ana,
več boš pisala, bolje ti bo, in ob tem boš morda zvedela še kaj več.
Poleg tega ji bomo vsi pošiljali dobro energijo, da se pozdravi. Če ne drugo, ji to škodovati sigurno ne more.
In jaz verjamem, da se bo pozdravila vseh teh zadev, samo ko preide puberteto. Čeprav morda drugačno kot jo doživljajo drugi.
Kdo pa pravi, da mora biti puberteta divja in nekontrolirana?
Lahko je tudi drugačna. Tako kot mena in tako kot mnoge druge stvari.
Poznam ljudi, ki že ob malem glavobolu vzamejo tableto. In poznam ljudi, ki tega nikoli ne naredijo.
23.06.2008 ob 23:27
ana,
no, potem pa naredi kot ti veleva srce.
23.06.2008 ob 23:29
23.06.2008 ob 23:36
pomoč je relativen pojem in prazne obljube prav tako. na koncu vedno ostajamo sami in s prazno glavo obljub in natolcevanj z blogov.
23.06.2008 ob 23:38
ana,
Bog je z mano in tudi s tabo
23.06.2008 ob 23:40
rado,
pomoč je že dobra misel in ne nujno fizična prisotnost ali materialna daritev.
26.06.2008 ob 07:33
Žal mi je Ana, da se tvoj otrok sooča s tako težkim življenjem in z njim vsa družina in da je celo stroka v tem primeru bosa. Vem koliko energije je potrebno, da človek ne obupa in se trudi in trudi kolikor more… Želim, da bi se stvari vendarle obrnile na bolje…
Vzgojni problemi niso primerljivi s tako resnimi težavami, ko gre za osnovno kvaliteto življenja in življenje samo.
26.06.2008 ob 08:56
Vlatka, Nevenka!
26.06.2008 ob 23:05
ana,
zaupanje v BOga ti da vedno moči, saj veš?
Ko vsi drugi odpovedo, je on pravi naslov.
Imam izkušnje.
27.06.2008 ob 08:32
Zaupanje v boga rabijo tisti, ki nimajo zaupanja vase.
27.06.2008 ob 08:41
@mijav, popolnoma se strinjam. A včasih je najmočnejši človek nemočen in se mi je že zgodilo kdaj, da bi bila vesela ideje, ki bi mi bila vsaj v tolažbo… Tako pa mi preostaja zgolj zguljeno mišljenje, po dežju sonce pride… pa pride, ali pa tudi ne…
27.06.2008 ob 09:31
Življenje me je prisililo v marsikaj …
Z Bogom je lažje, vidi se včasih celo smisel … in včasih sem manj nesrečna.
http://www.ednevnik.si/manager/view_entries.php
27.06.2008 ob 13:02
Verjetno imaš tudi ti, mijau, svojega boga, le z drugačnimi črkami ga pišeš?
V trenutkih, ko ne obvladujemo zadovoljivo svojega uma, se oslonimo na ideale, vzorce v katere verujemo.
27.06.2008 ob 13:05
Bin:
27.06.2008 ob 13:34
Nimam boga, imam pa boginjo, a ji še daleč vsega ne verjamem.
Zavedam se, da zelo malo vem. Zavedam se, da mnogi drugi vedo več od mene. Zavedam se, da nihče ne ve vsega, pa zakaj bi moral ravno jaz to vedeti. S tem, kaj bo po smrti, se ne trapim, ker mi tega nihče ne more povedati. Tisti, ki to “vedo”, pa imajo zelo različna tolmačenja. Jaz jim ne zaupam.
Ideale pa imam in se poskušam po njih ravnati. Iskrenost, poštenje, držanje besede…
30.06.2008 ob 00:52
mijau,
zaupanje v Boga je samo potrditev, da zaupaš sebi.
Bog ima pa več imen: tudi lastno svoje - tvoje
30.06.2008 ob 00:54
ana, nevenka, bin,
Bog smo sami v sebi. A sami sebi težko rečemo: Ana, pomagaj mi; Bin, pomagaj mi; Nevenka, pomagaj mi.
30.06.2008 ob 07:10
Ampak jaz ravno to delam. Rečem si: pomagaj si sam; pa kakšne prijatelje prosim za pomoč.
Zakaj potem dve imeni?
Ali ne vodi to v defetizem?
30.06.2008 ob 08:05
Hm, Vlatka, jaz včasih rečem: evo Bog, če si, bi te sedajle krvavo rabila. Nič. Potem pa vseeno mogoče dobim idejo, ki mi je jasno ne da noben bog, ampak moja ljuba pamet. Včasih tudi kdo drug, zato pa človek ima prijatelje. Mi pa včasih reče kdo, te je sam Bog prinesel
In, ko se nasmejem ponavadi dodam: čudna so pota gospodova. Itak, če je, je tako dober, da mi bo gotovo odpustil, da ne verjamem vanj.
Nekoliko pa verjamem v usodo.
30.06.2008 ob 08:19
Nevenka,
tvoj zapis mi je zelo všeč - mer pa spominja tudi name!
Na moje misli!