Marec 2008
P T S Č P S N
« Feb   Apr »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

števec obiskov:

Oglasna sporočila

Išči

Oglasna sporočila

Rojstni dan

31.03.2008 ob 22:11, avtor vlatka

drmagnum me je spomnil na leta mojega otroštva.

V mojih časih se ni praznovalo. Niti v šolo kaj nosilo, če si bil osnovnošolec.  Sem pač iz kmetov doma, kjer je bilo včasih težko sestaviti že dan z dnem. Kaj šele praznovati. Edini praznik je bilo sveto obhajilo in sveta birma.

Ko sem pa prišla v mesto, sem videla, da je drugače.  Da se nekaj otrok zbere okoli slavljenca, ki ima torto in ugaša svečke. Dobi darila, ki so enakovredna darilu, ki jih je on dal (prej) drugim.

In ta krog se vrti še vedno enako. Jaz tebi, ti meni.  ;)

Jaz pa še danes, na vprašanje: “Kaj si želiš za rojstni dan?” , najraje odgovorim: “Nič.”

Me je pa Ana prijetno presenetila s svečkami, te obožujem, pa zdravje s glasbeno čestitko, pa moja “bivša žena” s čestitko preko sms-a, pa mikimiška na svoji strani, in še kdo, ki se ga sedaj ne spomnim.

Seveda ni šlo brez moje mame in mojega grisona:)

Objavljeno v Moje misli | 23 komentarjev

G. in ga. commonsense,

31.03.2008 ob 18:48, avtor vlatka

in mačke, o katerih je bilo govora.   ;)

Ja, bila sta na obisku pri nas.  :)  Brez mačk. Okoli nas so krožile le sosedine mačke. Pravzaprav le en velik mačkon. Drugih ni bilo na spregled. Verjetno, ker je bila Runa zunaj z nami.

Kosilo, ki sem ga pripravila, sta rekla, da je bilo dobro. Si štejem v plus. In moje pesmice, da so tudi lepe, sploh otroške. Tudi to si štejem v plus. (Gospa je rekla, da ene, za odrasle,  celo spominjajo na S. Makarovič. )

Sta pa popotnika, ta dva naša blogerska kolega. In razgledana, da je kaj. Predvsem sta zelo prijetna in človeška.   Zelo topla človeka.  :)

Jedli in pili smo na soncu, zunaj. To počnemo v Dekanih, samo pri naši hiši.  Drugi se bojijo, da bi jim kdo pogledal v krožnik  :D

G. in ga. commonsense sta bila sonca in postrežbe zunaj vesela.  Mi pa njunega obiska in sproščenega klepeta, ki je minil kot bi trenil.

G. commonsense, hvala, ker si pripeljal gospo na obisk. Pa še kdaj. Vedno vaju bomo veseli.

P.S.

O mačkah pa kdaj drugič  :D

Objavljeno v Moje misli | 40 komentarjev

Danes grem k maši

29.03.2008 ob 17:54, avtor vlatka

Maša bo za mojega pokojnega brata in očeta, ter še za ene moje bližnje pokojne sorodnike.

V čem je smisel maše za mrtve? Duše so itak večne.

Bolj smiselno bi se mi zdela maša za žive ljudi. Mi potrebujemo dobre misli, čvrsto zdravje, zdrav um in ljubezen do vsega stvarstva, “da bi nam bilo dobro na Zemlji, kakor v nebesih“.  :)

Objavljeno v Moje misli | 45 komentarjev

Mikimiška

28.03.2008 ob 23:04, avtor vlatka

Če moja matematika še deluje, imaš ti danes rojstni dan.

NAJ SE TI IZPOLNE VSE KAR SI IZ SRCA ŽELIŠ IN VSE KAR JE NAJBOLJE ZATE,

TI ŽELIM IZ SRCA.   :)  :)  :oops:

Objavljeno v Moje misli | 12 komentarjev

Vam zaupam skrivnost

28.03.2008 ob 20:04, avtor vlatka

(posebej za “ditko”, ker me je uštela, da se pri meni več ne smeje),

ki jo še nihče ni opazil ali se je le naredil, da je ni.  :)

V glavnem si kupujem nogavice v parih. Normalno. Mislila sem: po tri, štiri ali pet parov hkrati.

A se zgodi, čeprav nosim par hkrati, v enakih čevljih, enako dolgo, hkrati ju perem, da ena nogavica “pogori”. Se pravi, da se ji naredi luknja. Včasih sem take nogavice krpala, kasneje pa vrgla nogavice v smeti.

Sedaj sem pogruntala nov sistem: ko gre ena nogavica k vragu, jo vržem v smeti, drugo zadržim. In ko gre naslednja nogavica v “rimengo”, od drugega para, jo tudi vržem v smeti, celo zadržim.

Kasneje pa naredim nov par iz dveh parov. Sicer sta različnih barva, a to mojih nog ne moti. Ob tem sem celo ugotovila, da je to moderno, še boljše je pa za človekovo psiho, ker si s tem pridobiva na samozaveti.

Tako, ditka, zdaj veš, pa še vsi drugi.  

Imate tudi vi kaj takega, kar drugi ne opazijo?

Objavljeno v humor | 27 komentarjev

Ker je Ana pravilno predvidela,

27.03.2008 ob 22:51, avtor vlatka

da imam probleme s sabo, se sedaj s prošnjo obračam na Vas. In še vse tiste, ki niste na mojem seznamu.

Kako naj se predstavim založbi, ki bi mi hotela izdati pesmi za odrasle, pesmi in zgodbice za otroke, in še vse kar pišem in rišem zraven?

A - MOJ NAJDRAŽJI/grison.blog.siol

Pred sabo imam nalogo, da se predstavim založbi, ki bi izdala moja dela: pesmi za odrasle, pesmi za otroke, zgodbice za otroke, in še vse, kar pišem ali rišem zraven.

Da se vam sedaj ne bo treba kregati ali zaiti v konfliktne situacije, vas PROSIM, da mi svetujete, kako naj se predstavim.

Eno idejo sem že dala na papir, pa me vseeno zanimajo vaša mnenja.

Objavljeno v miks | 60 komentarjev

Oglasna tabla

27.03.2008 ob 17:59, avtor vlatka

Visi tam in mimo nje hodi mnogo ljudi.

Nekateri se ob njej ustavijo in jo samo ošinejo s pogledom. Nekateri preberejo in gredo mimo.  

Nekateri pa jo sploh ne opazijo.

Eni jo samo zaznajo, druge resnično zanima, tretjim pa ni mar.

P.S.

Na tabli pa visi napis: V vašem kraju je nekaj oseb, ki vam zastrupljajo vodo. Bodite pozorni.

Objavljeno v Moje misli | 20 komentarjev

Dajana, hvala,

26.03.2008 ob 22:43, avtor vlatka

ker si mi dala možnost razmišljati o tebi.

In je iz tega nastala tale moja misel:

Človek je sam sebi luč in sam sebi ključ.

(Vlatka K., 26. 03. 08, 22.40)

Objavljeno v Moje misli | 41 komentarjev

Nemoč otroka

24.03.2008 ob 22:19, avtor vlatka

Oče je zaklenil vrata,

ključ je skril,

si nadel hudičev obraz,

saj si duše še ni umil.

Ni se vprašal,

kako je ona od jutra

ves dan garala,

tudi zanj,

kaj je delala ves ta čas.

Pograbila je sekiro,

se zagnala v vrata

in jih razklala.

Otroka sta brez besed,

stisnjena v kot,

nemočna, bitko opazovala.

 

(Vlatka K., 24. 03. 08, 21.37)

Objavljeno v Moje pesmi | 21 komentarjev

Še eno kost vam vržem,

23.03.2008 ob 22:50, avtor vlatka

potem se pa lotim dela.  Resno mislim.

Do devetega aprila je še čisto malo časa. (Mimogrede, prej se še vidimo.)

Malo prej sem bila na katarininem blogu. In ‘onemogoča’ komentarje. Kar, po moje, pomeni, da je zanjo njen post “zdravo za gotovo”. Prav, njena odločitev. Spoštujem.

A v čem je smisel, če nekaj rečemo, pa se zapremo? Se mar bojimo, da nas kdo rani? Se bojimo, da ima kdo bolj prav od nas? Nas je strah nas samih? Se bojimo ‘napada’ nasprotnika?

Kaj pa vi mislite o tem?

Objavljeno v Moje misli | 202 komentarjev

« Starejše objave