Iztok Gartner,
27.12.2007 ob 20:32, avtor vlatkase ti opravičujem. Javno. (Ni se mi težko opravičiti, če vem, da sem sem kje preveč “iztegnila jezik”.)
Razmišljam (včasih se mi tudi to dogaja, čeprav sem “blontna”), zakaj sem te tako prizadela. In ugotovila, da si si sam kriv.
Ker sem šla od začetka in prišla do naslednjih besed:
ana II pravi:
Vlatka! Si videla tisti lepi Iztokov hvalospev svoji dragi? Mu imaš kaj povedati? 
vlatka pravi: ana,če me bo vprašal ja, drugače ne. Ampak se mi zdi, da ne bo dolgotrajnega veka, ker je punca ljubosumna. 
, čeprav je tip kar “kul”.
iztokgartner pravi: Vlatka, kaj pa je zdaj to za eno sranje?Kako lahko rečeš, da ne delim ljubezni pravim osebam?Delim jo tistim, ki si to zaslužijo in mi jo vračajo sto na uro.
In potem se je razvijalo z bliskovito naglico. Iztok, tisto sranje je bilo odveč. In o ljubosumnosti sem govorila z Ano, ne s tabo.
A se ti vseeno opravičujem.
Objavljeno v miks | 70 komentarjev
27.12.2007 ob 20:50
Vlatka a si ti kaj ljubosumna
27.12.2007 ob 20:50
Okey, tole se me ne tiče, ampak…mislim, da ima Iztok tokrat prav. Pred meseci se je namreč podobna zgodba zgodila neki moji prijateljici in ženska, ki je spraševala o vezi med mojo prijateljico in njenim fantom, ni imela dobrih namenov in na koncu ji je uspelo ta dva tudi spraviti narazen. Težko je, ko med dva človeka nekdo navrže dvom, tudi če tej osebi 100% zaupaš, dvom je dvom.
Ne rečem, da je tudi tokrat tako, ampak mislim, da o tem ali Iztok deli ljubezen pravim ljudem, lahko odloča samo on, ne pa ljudje, ki ga poznajo bežno ali sploh ne.
27.12.2007 ob 21:10
santos,
oh, ko sam hudič
,
a zgornja misel ni bila mišljena čisto tako.
Partnerju je treba zaupati.
27.12.2007 ob 21:13
mojcas,
dvom se pojavi samo takrat, ko človek dvomi.
Ne potrebujem človeka poznati, pojavijo se mi slike.
In Iztok je sam s svojim “sranjem” povzročil, kar se je naprej dogajalo.
27.12.2007 ob 21:21
Verjemi mi, da iz lastnih izkušenj vem, da lahko kdo naredi dvom tam, kjer ni niti najmanjšega dvoma. Mislim, da nisva pooblaščeni, da sodiva o Iztokovem ’sranju’.
Z vsem spoštovanjem do tebe, ampak, mislim, da si dovolj modra, da veš, da se v zadeve ljudi, ki si tvoje pomoči ne želijo, ni pametno mešati. In tudi ni prav, da se.
27.12.2007 ob 21:31
mojcas,
a si si prebrala vse, da bi lahko razumela?
Če sem spregovorila o dekletovem ljubosumju, to še ne pomeni, da je sranje. In pogovor se je začel med mano in Ano.
Lahko bi samo rekel: Moja punca ljubosumna? Zakaj neki, saj ve, da jo imam rad, da jo ljubim, da je samo moja.
Očitno ga je nekaj zbodlo, kar je v njemu.
Veš kaj, draga mojcas, dovolj poznam ljudi in njihovh reakcij, da bi me žejno prepeljali preko vode. Čeprav je tudi to možno.
Vedno izbruhne samo nekdo, ki ga nekaj tišči
27.12.2007 ob 21:41
Ja, prebrala sem vse takrat. Vprašala bi, zakaj se čutita ti in Ana poklicani, da razglabljata o tem in to javno?
Oprosti, ampak tu nisi pokazala veliko sposobnosti poznavanja ljudi in njihovih reakcij. Vsa zadeva in Iztokova reakcija je bolj kompleksna kot jo ti tu predstavljaš. Nisem nek Iztokov fan, sem pa absolutni nasprotnik tega, da se ljudje vmešavajo v reči, ki se jih ne tičejo. Tako sem tudi jaz zaključila s spamanjem tu.
27.12.2007 ob 21:56
mojcas,
sam Iztok je rekel Ani: “Uf, zdaj pa že zvenim kot Vladka, kar je tudi prav, saj je to navsezadnje blog o njej.
Me pa zanima kaj bi nama tale Vladka rekla za najino ljubezen.”
In vzela sem čisto resno. In povedala, kar se mi je v slikah prikazalo.
Če sem vzela resno njegovo hvalo o meni, sem vzela resno tudi vprašanje.
In to je to.
Uživaj. In naj ti bo prihodnje leto naklonjeno.
LP
P.S. Hvala, ker si si vzela čas zame.
27.12.2007 ob 22:00
mojcas,
še tole.
Ker imam dober spomin. Potrkam.
Včasih sem ti komentirala, pa si me čisto ignorirala.
Kako, da si se sedaj znašla na moji strani?
A je tudi tebe kaj zbodlo?
27.12.2007 ob 22:28
Sicer ne vem kdo je ta Iztok in kdo ni ta Iztok, vendar pa kako lahko on odloča, kdo je prava oseba in kdo ni?
Kar se mene tiče nepravih oseb ni.
So le prave.
27.12.2007 ob 22:40
rimček,
haha. Dobro si to povedal. Nepravih oseb ni in njegova Tina je zakon. Zanj. Kar je prav.
Bog mu požegnaj. Srečo. Ki mu jo v resnici privoščim, kakor tudi tebi in vsem.
Bolj bomo srečni, raje se bomo imeli.
27.12.2007 ob 22:50
Odkritost je na mestu!
27.12.2007 ob 22:55
pia,
hvala.
Saj ni nihče idealen, tudi jaz nisem, se pa znam vsaj opravičiti.
Kar si štejem v dobro.
28.12.2007 ob 01:00
sedaj se mi pa hitro opraviči,ker si,kaj že? Se nič takega ne spomnim pa se opraviči kar tako
28.12.2007 ob 01:36
Na blogih se učim odkritosti, želim si prave, dobre odkritosti, nikakor pa tiste, ki koga grdo razgali in prizadene.
Ko sem kliknila Iztoka, me je pritegnilo nekaj naslovov in potem sva se spustila z Iztokom v pogovor, meni je bil zelo simpatičen. In tako so bile itrečene besede o Vlatki (ki so zgoraj v enem od postov).
In Iztok je še napisal nekaj takega, kot da ga zanima, kaj bi rekla Vlatka o njegovi ljubezni …
In jaz sem, morala bi 3x preveriti, če on sploh res želi, jaz včasih tudi v hecu kaj rečem, zares pa ne želim, jaz sem Vlatko opozorila na Iztokov članek o njej in na tiste besede, meni se je zdelo zelo zelo lepo, kar je napisal o svoji punci.
Tako sem si predstavljala, da bo Vlatka napisala nekaj toplih besed – ali pa kvečjemu zadržanih. In ne kaj več.
Bilo mi je žal, moj najmlajši otrok je “dežural” in jaz tudi z njim, nisem mogla slediti …
Vlatka, zelo si mi pri srcu … toda zdi se mi, da moram odkrito reči, kakor to zadevo doživljam: Ko sva začeli tiste besede o Iztoku, mi že takoj ni bilo všeč. A nisem znala ustaviti. “Če bo želel, mu bom rekla …” Če govoriš meni in ne njemu, to ne pomeni, da nisi govorila – to ni opravičilo – za moj občutek. Šlo je za govorjenje na blogu, v javnosti …
Spominjam se, kako smo včasih otroci poskrbeli za kakšno skrivnost (ne preveliko, sicer si ne bi odpustila, če bi kaj izdala): Nekaj ti povem, samo ti ne povej nikomur! Obljubiš? Seveda! Pove skrivnost, tisti, ki ga je pa skrivnost preveč mučila, pa morda napiše na listek in pokaže naprej. Nisem povedal, samo napisal sem … Tak izgovor je otročji.
Vlatka, midve ne bi smeli govoriti javno o Iztoku. Razen če bi bolj izrazito to rekel. Saj pravim, morala bi preveriti, ali res želi ali se le heca, ko je omenil tebe … in jaz sem mislila, da bo vse skupaj eno luštno srečanje med vama …
Vlatka, če bi rekla o meni, recimo, da sem preočutljiva in da sem naporna za svojega moža (no, saj to je zelo blago)…, bi se morala strinjati, toda ne bi mi bilo vseeno, da si mi to rekla. Tudi če bi mi napisala zasebno, mi ne bi bilo vseeno, če bi pa vsak videl … bi …
Saj sem se že navadila veliko požreti, a vendar … Navadila sem se razmišljati o tem, kar pride do mene in potem ovrednotiti. Morda bi ti dala prav, morda ne … Toda na splošno mi ni všeč, če kdorkoli kogarkoli “obdeluje” javno – čeprav je tega ogromno.
Ti si jemala to kot normalen pogovor, odkrit, tako, kot si videla ti. In ti si taka, odkrita, direktna.
Res so tudi taki, ki so čisto neprizanesljivi do posameznih ljudi …
Vem, Vlatka, da si iskrena, poštena, da delaš, kot čutiš, kot spoznaš … Rada pa bi, da pogledaš še skozi moje oči … skrajna finost bi bila biti malo bolj zadržana. Saj na koncu bi morda vse rekla, vse to, toda moral bi biti Iztok pripravljen … Oziroma bi videla …
Tudi jaz sem kriva, ker sem divjala in premalo pozorno sledila, premalo vključila intuicijo.
Oprosti, Iztok! Oprosti, Vlatka!
28.12.2007 ob 03:04
Mislim, da bi se lahko pozanimala ali Iztok to res želi ali je zastavil samo retorično vprašanje. Sploh pa bi ga morala vprašati, če želi javno odgovor. Ampak saj je vseeno, si se opravičila.
Glede komentiranja…se opravičujem, če nisem komentirala. Nisem vedela, da moram. Sama ne komentiram nikjer zato, da bi drugi komentirali mene, sem pa vesela vsakega komentarja. Z veseljem bi cel dan komentirala vse bloge po vrsti, pa nimam časa za to. Že odgovarjanje na komentarje na mojem blogu mi vzame veliko časa. To je edini razlog zakaj nisem komentirala in po pravici povedano tudi ne brala.
28.12.2007 ob 03:51
Vlatka, dvomim, če je iztok javno objavil na svojem blogu, je s tem želel javno povedati, tudi vsem nam, ki klikamo po blogih, potem to postane javno in ne osebno. Tu ni potrebno nobenega opravičila. Saj je javno izraženo. Ni potrebno, da vsi enako mislimo, jaz prav gotovo mislim tako. Ana, ne vem zakaj bi sicer bila ti kaj kriva. Samo zato, ker si dobronamerno omenila, kar ti je bilo všeč. Ne Ana, imaš lahko čisto vest. Mislim, da je tu čisto drug razlog. To pa je zgolj samo tekmovalnost in nič drugega. Številke same govorijo 1.473 : 1.163 v korist Vladke. Kdo bo prvi, to je zdaj vprašanje.
28.12.2007 ob 10:09
Grison, kaj pa vem.
Mnogi govorijo vse, kar se jim zdi in so premalo pozorni na druge … tako se tudi jaz včasih hecam, ne da bi videla, kaj je v ozadju …
Toda skušam pa imeti meje, se jih držati.
Ni mi všeč, ko na blogu nekdo govori slabe reči o drugem, ko izpostavi neko osebo. Če primerjam s tem, potem to ni nič takega, kar se je zgodilo tukaj. Je le pikica, ki jo lahko vzameš bolj za šalo kot zares, če želiš.
In da ima “tip” veliko ljubezni, to je pravzaprav velika pohvala … jaz bi bila ponosna na to … To, da nekdo reče, da imam veliko ljubezni, je veliko več kot vsaka številka o obiskih.
Samo majhen drobec je tisti, ki me je prizadel pri tem, da sva z Vlatko reskirali nekaj reči, ne da bi dejansko bili gotovi v zaželjenost nekega dela informacije …
Sicer pa, ja, Vlatka je neposredna, saj ima o tem tudi v novem članku, ko pravi, da ni več deklica za vse. To je zelo prav.
Sama tudi vem, da sem bila večkrat zelo prizadeta, ker nisem zaradi prevelike obzirnosti (da ne bo kdo prizadet) ali strahu rekla česa, kar sem sicer nekako mislila, da je za reči.
Kot izgovorjene besede ne moremo več zanikati, tako tudi minuta izgubljena ne vrne se nobena – ko bi morali kaj reči, opaziti, reagirati na kaj … pa nismo … Tudi tega, ko smo molčali, ko bi morali kaj reči, tudi takih minut ne moremo zanikati, potegniti nazaj …
Včasih jasno čutimo, kako je prav, včasih ni tako jasna podoba. Včasih pač reskiramo, tvegamo …
Navsezadnje se brez tveganja še nihče ni rodil! In brez tveganja nič ne rodimo!
In jaz tvegam, haha, tukaj odkrito govoriti, ker me zato Vlatka ne bo brcnila v rit … Kje drugje bi me pa kdo drug – za iste besede.
P.S.: In brez tvegane besede, ki je prišla do …, bi morda … V vsakem zlu je lahko tudi dobro …
28.12.2007 ob 10:33
bom modro tiho, ker tej debati pac nisem sledila
28.12.2007 ob 11:42
Želiš moj iskreni odgovor oz. moje mnenje, kar si mislim okoli tega?
28.12.2007 ob 14:19
Ana, ti si ponavadi tako obzirna delkica, kar pri tebi spoštujem. Moj oče mi je vedno govoril, da naj malo počakam predno odgovorim. To je ravno dovolj, da malo premisliš, kaj boš rekel. In če si pri tem še malo obziren, ti skoraj ne uide kakšna zlobna beseda. Nevarno je da kar nekaj blekneš, takrat zelo verjetno tudi nekoga prizadeneš.
Včasih pa je seveda potrebo tudi tvegati, ni kej.
28.12.2007 ob 14:23
Aischa, želim tvoje iskreno mnenje
.
28.12.2007 ob 15:12
Hihi, Grison, tako lepo se sliši, da sem ponavadi obzirna deklica!
Morda pa prav zdaj pri teh komentarjih nisem bila!
Kaj pa vem.
Zelo se strinjam s tem, kar si rekel!!!
28.12.2007 ob 15:52
Ana, včasih si pa tudi malo naivna. Nič narobe, saj je to odraz tvoje dobrote. Izhajaš iz sebe. Lepo! A niso vsi ljudje tako iskreni kot ti. Pazi, da ne boš zaradi tega kdaj preveč prizadeta.
p.s.: se za Grisonom danes skriva Vladka ?
28.12.2007 ob 16:02
Vlatka!!! VLATKA!!! HVALA za pesmice!!!! Res je lepo dobiti paketek z ročno napisanim naslovom in prelepim sporočilom!!! In brati pesmi na papirju je tudi lepše kot na ekranu!!!
HVALA!
28.12.2007 ob 16:03
Betka, naivka sem, nastradam včasih … pač … toda ko gledam nazaj, mi ni žal tega, da sem osebna niti tega, da nastradam …
Žal mi je pa marsičesa drugega, bolj otipljivega …
Hvala za prijazno misel!
28.12.2007 ob 18:36
kamper,
se ti opravičujem, ker te ni bilo k nam na kavo
28.12.2007 ob 18:49
ana,
šlo se je zato, da sem omenila, “da je njegova punca ljubosumna” in da “ne vem ali bo trajalo” in pomežik. Ni bilo mišljeno nič slabega. Potem je pa Iztok rekel: “Kaj je to zdaj za eno sranje.” In ta: “sranje” je v meni sprožil reakcijo.
Jaz nisem nobeno sranje. In če je moje pisanje sranje, zakaj ga bere.
Lahko bi rekel: Ja, moja puca je ljubosumna. Lahko bi rekel: Vlatka, motiš se, moja punca ni ljubosumna. Lahko bi enostavno rekel: Vlatka, motiš se….On pa direkt: Kaj je to za eno sranje?
In debata se je razvila tako kot se je. Bil je napačen trenutek na njegovi strani, na moji strani, a očitno se je moralo zgoditi.
Vse se dogaja z namenom. Morda jima bodo ti zapisi še polepšali življenje. Morda bosta videla, da se imata še raje, kot kdo misli. Morda se bosta iz tega zapisala tudi onadva kaj naučila. Predvsem on.
V resnici ni bilo nič kaj takega, tudi če sem jaz tebi tako napisala.
In itak je tam v svojem postu, sicer res zelo lepo napisal o meni, a vseeno javno izpostavil vprašanje.
Ana, draga moja, Iztok je šel “na prvo” jaz kasneje tudi.
Tudi iz tega sem se nekaj naučila.
Nič se ne sekiraj. Nihče ni kriv, vsi smo krivi.
Sicer pa lahko vsak piše kar hoče, a ne?
28.12.2007 ob 18:57
mojcas,
veš česa me je življenje naučilo?
Bolje prva zamera kot zadnja.
Iztoku sem se opravičila. Če sprejme prav, če ne, tudi prav.
Kako je on mislil? Po moje tako kot je napisal? Zakaj bi morala razmišljati, kako je on mislil?
Če mi Gal reče, da je lačen, pomeni, da je lačen.
Si vprašala mene, kako sem jaz mislila?
Me je on vprašal, kako to mislim?
Ne, me je direkt napadel, kaj je to za eno sranje?
In je ratalo sranje.
Krivca sta vedno dva, če sta dva vpletena. En sam se ne more sam s sabo prerekati? Tako kot v zakonski vezi. Kolikšna je pa odgovornost kakšnega, je pa vprašanje – njiju dveh.
Da nisi komentirala, pomeni zame, da sem ti bila odveč. Kakšen post manj bi napisala, pa bi imela čas za odgovoriti.
V prometu ne moreš reči, da nisi videla avta pred seboj, ker gledaš tistega 25tega pred seboj
, pa tudi mimo kolone ne moreš, da bi prišla prej na cilj. 
28.12.2007 ob 19:00
grison,
ti me dobro poznaš, morda še bolje kot se sama.
Jaz stojim za svojimi besedami, pa naj se tega še drugi naučijo
28.12.2007 ob 19:10
bamboo,
modrost je včasih tudi v samem molku
28.12.2007 ob 19:11
ajša,
ja, želim tvoj iskreni odgovor. Ker vem, da ga boš povedala tako direkt, kot sem jaz direkt tam pisala
28.12.2007 ob 19:12
grison,
če se ne bi držal očetovega napotka, bi sedaj imel svoje dvorišče, pa še vrt
, tako pa imaš, kar Mariji ni uspelo ukrasti 
28.12.2007 ob 19:13
betka,
jaz se za nikomer ne skrivam
28.12.2007 ob 19:14
ana,
upam, da boš v mojih pesmih uživala
28.12.2007 ob 20:22
vlatka:
ne bom komentiral, toda iztok bi lahko uporabil kakšno drugo besedo in ne sranje
28.12.2007 ob 20:48
jakob,
točno to.
28.12.2007 ob 20:49
Vlatka! HVALA za razlago, kot kaže, jaz tistega pomežikca nisem opazila (včasih slabo vidim te somčke, take in take)… V tem je bil problem. Oprosti.
Morda ga tudi Iztok ni opazil!
Hm …
28.12.2007 ob 20:59
na,
nič hudega. Meni se ni treba opravičevati.
In karkoli rečeš, te res ne bom sunila v rit. od vsakega se kaj novega naučim
28.12.2007 ob 21:59
Vlatka, to mi je pa res zelo všeč pri tebi: nekaj časa sem sicer malo tipala, tako pač delam, da vidim, koliko človek prenese … Koliko odkritosti. In prav s tem si lahko res pomagamo … s tem, da povemo odkrito … ne pa da se v obraz hvalimo, v resnici pa ne mislimo tako …
28.12.2007 ob 22:17
ana,
in tako je nastala debata,o kateri je govora
28.12.2007 ob 22:37
Res!
In upava, da bo tudi Iztok kasneje rekel, da je ok.
28.12.2007 ob 22:47
Draga moja Vlatka, res krepostno in pogumno od tebe, da si se Iztoku končno opravičila. Lepo! Nič ne de, če on ne bo uspel zbrati dovolj poguma, da bi tvoje opravičilo tudi sprejel. Veš, če sobrata preveč prizadeneš, lahko preteče morje časa, preden se pobere. A zato sem danes tu med vami Jaz, da vam pomagam.
Dovolite mi, predragi, da vam vlijem novih moči v vaša srca, da si boste v novem letu lažje odpuščali in ne počeli drug drugemu reči, za katere tudi sami ne želite, da jih drugi počno vam.
Veste, dušice mi drage, vse dni, še posebej pa v teh dneh okoli Božiča, imam dela res čez glavo. Na Zemlji se namreč dogajajo hude stvari. A ne obupujte, Jaz sem z vami in vas vse blagoslavljam. Zdaj letim nad Pakistan, da pomirim žalostne dušice, ki jočejo za pokojno Benazir Buto. A še pridem, saj ste mi dragi tudi zato, da si med vami malce odpočijem od resnih problemov…saj vidim, da se tule bolj zabavate, otročiči moji. Zanimivi ste, različni, posrečeni in duhoviti, enkratni, neponovljivi in pestri, kot je lahko pester in neponovljiv pisan šopek cvetja. In vsakdo od vas predstavlja en cvet. Zato: nežno cvetlice moje, z drugimi cvetovi! Živite v sožitju – in ne v sožrtju!
Pojdite (in tipkajte) v miru, pa ljubite se med seboj, kakor Jaz vas ljubim,
z ljubeznijo, vaš
29.12.2007 ob 13:30
zanimiva debata.. sem morala prebrati do konca
29.12.2007 ob 16:10
Vlatka, tole opravičilo se mi zdi le želja po nabiranju komentarjev. Čudno, da si izpostavila prav stavek, ki me ni čisto noč zmotil.
Hvala Bogu, da je punca ljubosumna, če ima tako fajnega dečkota
Zmotilo me je tisto kar si pisala potem o deljenju ljubezni napačnim ljudem.
Le zakaj ti to ni jasno?
In ni ti jasno tudi to, da me je pač zmotilo. Ne zato, ker bi bilo kaj na tem, ampak zato, ker me je pač zmotilo, da nekdo piše o meni na tak način ne da bi ga prašal.
Vi vedeževalci in jasnovidci pa itak vedno pravite, da če nekoga nekaj zmoti, to pomeni, da nekaj je na tem.
Bedasto. Zakaj ne morete razumeti, da nekoga lahko kaj zmoti tudi zato, ker ga je pač zmotilo.
In Ana sploh ni več spraševala o meni, je le povedala, da imam kul blog, ti pa si kar sama povedala, da delim ljubezen napačnim ljudem.
In to se mi je zdelo eno veliko sranje.
Če si iskrena v opravičilu, je okej, če pa gre za štepanje komentarjev, pa je brez veze.
Jaz v glavnem s temle zapisom končujem najin spor, ker je beden. Še posebej za praznične dni.
Mojca, tebi pa hvala za podporo. Končno nekdo, ki razume.
Grison, s tabo pa se itak en da meniti o Vlatki, saj si vedno na njeni strani, pa četudi bi rekla ali naredila hudo bedarijo.
29.12.2007 ob 16:35
Iztok,
lepo, da si se oglasil Vlatki in, da končuješ vajin “spor”. To me veseli.
Sem pa kar malo žalosten, ker vidim, da tvoje srce še ni pripravljeno odpuščati, kakor tudi tvoj trmast značaj ni še pripravljen sprejeti Vlatkinega opravičila – tako, kot bi se za “desca tvoje sorte” spodobilo in bilo pravično.
Omehčaj se no vendar malce…še posebej v teh prazničnih dneh.
Ali pa tudi ne! Kakor ti drago! Počni s svojo svobodno voljo kar želiš…a nekega dne boš vendarle dojel, ti želim,
z ljubeznijo
29.12.2007 ob 17:09
No, pa recite, da ni Bog povsod!
29.12.2007 ob 17:17
Draga Ana II,
s teboj sem pa res vedno !
Z ljubeznijo, tvoj
29.12.2007 ob 17:34
Dragi Bog! Prav rada bi te spoznala prav zares!!!
29.12.2007 ob 17:58
Draga moja Ana II, saj me poznaš! In to zelo dobro! Nosiš me v svojem srcu, kar je najvažnejše…zate in zame.
Včasih se srečava tudi na kakem drugem, ne preveč prijazno razpoloženem blogu…
“Moja” vsepričujočnost in modrostna refleksija, pa vseskozi tako zelo lepo odsevata od tebe…(Davidov psalm 319)…Opazujem tvoje potovanje, z vsemi potmi sem seznanjen…
Prejmi moj blagoslov, z ljubeznijo, tvoj
29.12.2007 ob 18:27
Dragi Bog, zatipkal si se: 139. psalm! Sem zdajle spet odprla knjigo in sem ganjena! “Gospod, preiskuješ me in me poznaš … ti prodreš v moje misli … ti vidiš in na vsa moja pota paziš … zadaj in spredaj me obdajaš in svojo roko name polagaš …
Ti si namreč moje ledvice naredil, me stkal v telesu moje matere; hvalim te, ker sem tako čudovito narejen, ker so čudovita tvoja dela. Mojo dušo poznaš popolnoma, ni ti bilo skrito moje bistvo, ko sem bil oblikovan na skrivnem, ko sem bil tkan v globočinah zemlje …”
Si pa res zelo zelo želim, da bi ljudje tole začutili v sebi!
In Vlatka ima tako široko srce, da bo tudi sprejela, da sem se razpisala o tem kar pri njej!
29.12.2007 ob 18:40
Sem že od nekdaj vedela, da si v dobrih odnosih z Bogom sedaj pa ti niti komentirat ne bo treba več, ker je tvoj Bog tako dober, da te bo malo razbremenil Vlatka
29.12.2007 ob 18:48
Hja, tudi Jaz sem zmotljiv…
Kdor dela, tudi greši, right?
Pa sem se res zatipkal…139 – seveda!
S tole tipkovnico imam kar nekaj težav…V nebesih je vse tako zelo preprosto…Nič si ne tipkamo, nič si ne govorimo, vsi si samo misli podajamo (kot bi vi tu na Zemlji temu rekli -”telepatsko”). No, pojemo pa že. In to z velikim veseljem – vse je ena sama hvalnica radosti…(kot oda, bi rekli vi).
No, tipkarskega tečaja na Zemlji se vseeno nimam časa udeležiti, ker imam polno dela kar naprej! Sem pa tudi nasplošno bolj pristaš osebnih stikov, kot pa takole prek te (še meni nepojmljive) računalniške tehnologije, ki vas, drage sestre in bratje, kar malo odtujuje med seboj…
No, važno pa je, da v srcu vedno dobro mislite!
Z ljubeznijo,
29.12.2007 ob 18:49
ana,
jaz tudi upam.
29.12.2007 ob 18:50
Bog,
Bog je vedno v sožitju z mano, pa tudi z drugimi, upam, da je tako
29.12.2007 ob 18:53
iztokgartner,
iskreno sem se ti opravičila.
Lepo bodi in ne žri se za nekaj, kar pri sebi veš, da ni res.
LP, Vlatka
P.S. Če ne bi mislila iskreno, tega ne bi naredila.
29.12.2007 ob 18:55
na,
Bog je vedno tudi z mano.
29.12.2007 ob 18:58
Resnično resnično povem vam, da sem vedno tudi z Vlatko!
Z ljubeznijo njen,
29.12.2007 ob 19:39
Bog,
res si.
Z ljubeznijo, Vlatka.
29.12.2007 ob 19:41
tanny,
če hočeš vedeti, moraš vedno do konca
29.12.2007 ob 22:06
Iztok! Mislila sem, da te je prizadelo tisto, kar sem omenila – mene bi prav gotovo tisto … In tisto je bilo res nekako konkretno, osebno, nanašalo se je na eno osebo. Na tisto, ki ti je najbrž najljubša (vsaj na način moški-ženska). In, kot sem napisala, nisem opazila pomežikca!? Je bila napaka! Kolikokrat v življenju ne vidim pomežikca, pa sem jezna! Na srečo ga vidim marsikdaj, včasih celo tam, kjer ga ni – in me ne kuha jeza – čeprav bi me upravičeno lahko.
Izjava, da imaš deliš svojo ljubezen tudi napačnim ljudem … ta pa mene ne bi prizadela … bi mi pa dala misliti … Saj ljubezen ni le tista do najbližjih, do sorodnikov in dekleta … Ljubezen je navsezadnje lahko odnos do večine ljudi, tudi do šefa recimo … In človek, vsak, lahko razmisli, ali je njegov odnos pristen, naklonjen sicer, a ne hinavski, ponižen, a ne lažno ponižen … Lp, vse dobro!
29.12.2007 ob 22:08
Vlatka, vidiš, še Boga smo priklicali!
29.12.2007 ob 22:12
Čivka! A veš, da sem mislila nate, ko sem tipkala vrstice iz psalma! V tebi se konkretno to dogaja prav sedaj! Temu se reče – po moje – čudež!!! Čudež, da takole na skrivaj raste novo življenje, in zame ima vsaka nositeljica otroka poseben privilegij! (Upala sem, da boš prebrala!)
29.12.2007 ob 22:19
Dragi Bog! Kot kaže, si celo ti zmotljiv(tako si rekel), samo papež ne
, če odloča o pomembnih stvareh! Toda vse tole na blogu je tudi zelo pomembno, kajne?
29.12.2007 ob 22:40
ana,
ja, smo ga. A ni to fajn?
P.S. sem brala post o Simoni Rebolj na njegovi – Iztokovi – strani.
Prav dol mi je padlo. če ima nek moški tako grdo mnenje o drugi ženski, prav gotovo ga nima niti o svoji lepega.
Ti govorim iz življenjskih izkušenj.
29.12.2007 ob 23:22
Tudi mene je zabolelo tisto o Simoni. Sem tudi napisala. A je tudi res, da ne poznam vsega. In če je res le odziv na grde stvari … Ne vem. Si pač mislim svoje.
In upam, da tudi na blogih rastemo …
29.12.2007 ob 23:33
ana,
sem napisala post, p sem ga izbrisala. Jutri, te dni, pride sigurno gor.
Ana, smo to je res: kdor grdo govori, je sam grd!!!!
30.12.2007 ob 04:17
Dragi moji;
resnično, resnično povem vam, da so vaše misli na blogih – odraz vas samih.
A spričo dejstev:
1.) da sem se tudi sam pred kratkim pojavil na vaših blogih
2.) da sem ustvaril človeka po svoji podobi
3.) torej sem ustvaril človeka z napačo,
vas že vnaprej ponižno prosim odpuščanja – kadar bom klamfal neumnosti…Saj sem vendar samo Bog – z napačo!
Aja pa še tole: zakaj sem se sploh odločil, da bom nekaj časa preživel z vami, med vami?
1.) Ker se mi zdi božično-novoletni čas – primeren čas za obisk ljudi na Zemlji
2.) Ker na vsake toliko časa itak naredim 40-dnevni post, pa sem si tokrat rekel: “O.K., grem pa še na Zemljo probat kako izgleda moderen način posta na postu!
3.) Ker ste me prepričali, da so blogi, v teh časih, verjetno mnogo bolj brani, kot pa moja knjiga (sv.pismo)
Razmišljam celo, da bi Bog ustvaril svoj blog?!
Ne, ne, saj se šalim…nimam toliko časa za to – tule na Zemlji imam preveč drugega dela…
Vlatka, če bi ti sprintala vse tele svoje blogrole, bi lahko že zdavnaj izdala knjižno zbirko v sto in sto delih… Naslove imaš tudi že izbrane, ne vem kaj čakaš!? Cekini ležijo na tleh, ti pa nohte grizeš!?
Bestseller – ti povem! 
Prvi “resničnostni show v pisni obliki!”
Resnično, resnično povem vam, čudeži se najraje dogajajo tistim, ki vanje verjamemo!
Sam si pomagaj in Bog ti bo stal ob strani!
Navdihujem vas vse z ustvarjalno energijo, zdaj pa res adijo!
Vedno z ljubeznijo, vaš
Neskončno mam vas rad,
z ljubeznijo vaš
30.12.2007 ob 20:15
Bog,
to imam itak v planu, samo bloganje mi vzame preveč časa
za to, a glej, v šalčki se mi je pokazal junij 
Imaš morda še ti kakšno idejo? Kako naj pobiram cekine po tleh?
10.01.2008 ob 14:29
[...] Vlatka 2 [...]