vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti.

Da si ne bi kdo mislil, da jih jaz nimam . Jih imam.

1. Usklajena sem na meditacijo ljubezni. Kar pomeni, da za ljubezen naredim vse in vse kar naredim, naredim z ljubeznijo. In vseh ostalih šest je povezenih s tem.

2. Zvestoba

3. Iskrenost

4. Toleranca

5. Prijaznost

6. Potrpežljivost

7. Uvidevnost

Seveda sem tudi tečna, jezikava, odrezava, nesramna, hinavska. A to je le posledica odsotnosti prvih sedem v komunikaciji z drugimi. Zato povem kar mislim, pa če se svet sesuje. Drugi pa naj si mislijo. .

Glede blogerjev je pa takole:

• na prvo mesto dam grisona, kar je povsem jasno, saj spada neposredno pod prvo točko. (Fizično in duhovno.)

• drugo mesto zavzema čivka, ker sva sorodni duši ali pa celo duši dvojčici.

• od tretjega mesta naprej se pa razvrstitve križajo, ker je sedem mest premalo za vse tiste, ki vas rada berem in ne morem mimo vas. Kdo ste, veste sami .

da sem danes prestopila meje kulturnega vedenja.

In napizdila (primerno vedenju)  sošolca od Gala zaradi nekulturnega vedenja.  Ki to mogoče je ali pa ni. Vedenje, namreč. Ne zdi se mi fer, da en dvanajstletni otrok reče svojemu očetu, naj že enkrat utihne.  (Pa ne enkrat, večkrat.) Še manj se mi zdi  fer, da to reče nekomu iz družbe, ki ga ne pozna, ker mu je sogovornica že dvakrat povedala, da je jen sin delal maturo.  Kar je ta - iz družbe  - preslišal.

In potem sem mu povedala, kar sem mislila. Dvanajstletni otrok ima pravice, a ima tudi dolžnosti. Predvsem do staršev, ki ga vzgajata in mu nudita vse, kar je za življenje potrebno.  In ker je otrok odvisen od staršev, jih mora tudi spoštovati in ne samo zahtevati. In še vse kar spada zraven.

Mogoče sem bila res malo nesramna,  ker sem ga vprašala: kakšen si pa ti? In je sam rekel, da je debel.   (Ker je za svoja leta, kar se mene tiče,  predebel.  Čeprav je v letih razvoja in so eni otroci taki, drugi drugačni.) In sem mu to potrdila. Čeprav je drugače lušen fant in se zna tudi prijazno obnašati. In sem mu na to rekla, da je to zaradi tega, ker se nič ne giblje, nič ne dela in ima vse na mizi.  In samo zahteva.  (Čeprav tudi kaj naredi, a tega  je bolj malo, saj mu niti ni treba, ker vse naredita njegova starša. A kljub temu…)

Poleg tega,  ga še meče puberteta, kar pa ne izključuje spoštovanja. Spoštovanja drugih in posledično tudi sebe. Oziroma naj bi to bilo obratno.  Spoštovanje sebe in drugih. Z vsemi pravicami in dolžnostmi.

In fant je bil užaljen.  Opravičeno - zase.   A sebi v škodo, če ne bo razumel drugih in  bo od drugih želel spoštovanja in razumevanja, a sam ne bo zato nič naredil.

Tekmovalnost je zdrava, dokler ne preraste v foušarijo.

(Vlatka K.)

danes me je moj grison ful presenetil.

Kupil je nov motor. Štirikolesnika. In sem se že vozila z njim. S grisonom, in sama. A vam rečem: motor je prava stvar, da lahko svojega ljubega lahko objamete, brez da “njuri”        . Ali on vas. Odvisno kdo šofira.

Kot v dobrih stari časih, ko smo se kot najstniki najraje objemali prav v vožnji z motorji. In uživali: v vožnji in objemu

Meni se tako nič ne da. Grem delat.

(Vlatka K.)

samo zate.

Ker imaš svoj stil. Kot ga ima vsak zase. In vsak je dober. Le razumeti je treba in se vživeti. V pesem. Ki jo napiše avtor. Tako kot v sliko slikarja. Ki je vsaka lepa. Le odpreti je treba oči. Za pesem pa srce. In čut.

Rdeči kamni

se ropotajoče valijo

v sivo dolino

kjer suša tepta

osiromašeno zemljo

brez vprašanj

kje bodo pristali

saj je tam

konec poti

ki si so jo izbrali

(Vlatka K. , 25. 06. 07, 01. 09)

sem plesala. danes brez grisona. S frendicami. Mamicami od sošolcev našega Gala. Na šagri. Kjer je bilo morda vsega skupaj dobrih petdeset ljudi.

A pred tem sem bila z njimi na pikniku, ki ga je organiziral Galov razred. In to brezhibno. Meso - mjami. A najboljši je bil “tiramisu” z jagodami. Ki sta ga naredili njegovi sošolki.

Plesala zato, ker je ves razred šel na šagro. In mi z njimi. V japonkah. Ker je bilo neplanirano. Saj sem pred tem še veselo pleskala. Tudi danes.

Ni bilo tako kot zadjič, a je bilo. Vsaj za okušino. In sem ugotovila, da če grem kam, kjer je ples, moram plesati. Ker ljubim ples. Ali pa sem raje doma.

se potepa okoli,

a meni bodo odpadle roke od pleskanja in zalivanja. Če to ni krivica       ?

Čivka, commonsense in drugi, kaj porečete na to?

ni mogoče najti“.

To me spominja na ljudi, ki jim želiš kaj odgovoriti ali jim povedati, pa spizdijo, ker ne želijo slišati, kar jim gre, ker niso sposobni prenesti tega. Bodisi, da je dobro ali slabo.

To je kot skrivanje telefonske številke, svojega obraza. Ko imajo eni samo takrat jajca, da se pokažejo s temimi očali na nosu in se delajo, da te ne vidijo. Kot otroci, ki si prikrijejo glavo, pa mislijo, da je dež ponehal, ker so se pokrili .

“Če govoriš v telefonsko slušalko in veš, da je nekdo na drugi strani, se najprej predstavi! ” (Moja misel.)

je nov dan.

Ima kdo proti? 

(Vlatka K.)