Piki je naš
25. julij, 2008, avtor vlatkanovi član družine.
Ima en mesec in je tigrasto sivo črne barve.
Nadvse živahen muc, ki skoraj ni jokal, ko se je poslovil od svoje petčlanske mačje družine. Ima enega bratca in dve sestrici. Ter mamo, seveda.
Čeprav je še sesal materino mleko, občasno tudi kaj malega pojedel kruha z mlekom, je danes zmazal celo sardelo, a brez glave.
V Galovi sobi je dobil svojo hišico, kjer je manjši prostor z vecejem, če ga bo kam tiščalo, in delček kuhinje, če ga bo ponoči zgrabila lakota. Ima pa veliko sobano.
Runa ga je zelo vesela, saj si ga je po desetih minutah, ko se ga je še bala, čisto prisvojila in se je že veselo igrala z njim.
Naš novi mali član je tudi dober sopotnik v avtomobilu. Z prevozom je bil zelo zadovoljen. In z Runo sta si delila zadnji sedež v avtu. Brez problemov.
Piknik pri naših prijateljih v Izoli je tudi dobro prestal. Brez jokanja ali kakšnega domotožja. Z nami mu ni bilo dolgčas. Kar je dober znak za novega člana, a ne?
Zdaj pa že veselo dremucka. Dovolj je bilo potepanja za prvi dan odhoda od doma.
P.S.
Ko bo zrasel, bo pregnal vse sosedove mačke iz našega dvorišča. V to sem prepričana. In Grisonu se ne bo treba več sekirati za sosedove mačke. Piki je že kmalu pokazal, da ima Grisona rad.
Objavljeno v Moje misli, humor | 4 komentarji




